Več študij poroča o pozitivnih učinkih uživanja probiotikov v času nosečnosti in dojenja na mater, kakor tudi na novorojenca. Cilj te raziskave je bil proučiti vpliv uživanja probiotikov Lactobacillus gasseri K7 (LK7) in Lactobacillus rhamnosus GG (LGG) med nosečnostjo in dojenjem na mikrobioto mezenteričnih limfnih vozlov (MLV), mlečne žleze (MŽ) in mleka. FVB/N miši smo med brejostjo in laktacijo krmili z rekonstituiranim mlekom ali pa z rekonstituiranim mlekom z dodatkom probiotika LGG ali LK7. Vpliv probiotikov na mikrobioto MLV, MŽ in mleko smo proučevali s PCR v realnem času in s 454-pirosekvenciranjem 16S ribosomske DNA. V vzorcih krvi, MLV in MŽ smo zaznali žive mlečnokislinske bakterije, vendar med njimi nismo zaznali živih sevov LGG ali LK7. Oba probiotika sta statistično značilno povečala celokupno število bakterij v MLV. Poleg tega sta v MŽ oba probiotika povečala delež firmikut, zlasti mlečnokislinskih bakterij, v MLV pa zmanjšala pestrost in povečata porazdeljenost vrst. Rod Lactobacillus smo zaznali izključno v MŽ iz probiotičnih skupin. Rezultati dokazujejo, da lahko probiotiki modulirajo sestavo mikrobiote MLV in MŽ na način, ki bi lahko izboljšal zdravje MŽ in nenazadnje zdravje novorojenca.
COBISS.SI-ID: 3502984
Lesna substrati so zelo razširjeni, vendar njihova uporaba uporablja v proizvodnji bioplina ni enostavna zaradi počasne anaerobne razgradnje. S standardnim testom metanskega potenciala smo ugotavljali učinek bioaugmentacije z anaerobnimi hidrolitskimi bakterijami na proizvodnjo bioplina. Vir aktivnih mikroorganizmov je bila mikrobna biomasa iz anaerobnega bioreaktorja za obdelavo odpadnih vod v pivovarni, pivovarske tropine pa smo uporabili kot modelni lignoceluluzni substrat. Čiste in mešane kulture z Ruminococcus flavefaciens 007C, Pseudobutyrivibrio xylanivorans Mz5T, Fibrobacter succinogenes S85 in Clostridium cellulovorans smo uporabili za pospešitev razgradnje lignoceluloze in povečanje proizvodnje bioplina. Najuspešneje je povečal proizvodnjo metana P. xylanivorans Mz5T (+17.8%), sledile so mešane kulture P. xylanivorans Mz5T in F. succinogenes S85 (+6.9%) ter C. cellulovorans in F. succinogenes S85 (+4.9%). Spremembe v strukturi mikrobnih skupnosti smo ugotavljali s tehnikami »fingerprinting«.
COBISS.SI-ID: 3534728
Cilj te raziskave je bil razviti in validirati spletne infrastrukture in vire za podatke o izplenu metana in spremljajoče metapodatke, zbranih iz objavljene literature. Skupno smo zajeli 1.164 vnosov, opisanih s 15.749 podatkovnimi točkami. Analiza zbirke podatkov je pokazala malo ujemanja pri poročanju o metodološkem pristopu. Največji prepoznavni vir variacije v donosu metana je predstavljalo avtorstvo (tj. serije substratov v določenem razredu substratov), pri čemer so tudi obseg fermentacije ( (0,02-5 l), inkubacijska temperatura (34-40 ° C) in VS (%) substratov igrali pomembno vlogo (p (0,05, npermutations = 999). Največji del variabilnosti pa je ostal nepojasnjen () 63%). Taki izsledki zahtevajo ponovno preučitev sprejetih pristopov prikazovanja podatkov v trenutno objavljeni literaturi, tako da da bodo bolj koristni za industrijo pri sprejemanju odločitev.
COBISS.SI-ID: 7022945
Prežvekovalci so pomemben vir hrane za ljudi in vir svetovnih emisij toplogrednih plinov. Razgradnja krme in produkcija metana v prežvekovalcih je odvisna od presnovnih interakcij vampnih mikrobov in vpliva na produktivnost prežvekovalcev. Ugotavljali smo sestavo mikrobne združbe vampa oziroma črevesa 742 vzorcev iz 32 živalskih vrst in 35 držav, da bi ocenili vplive prehrane, vrste gostitelja ali geografskega položaja. Podobne bakterije in arheje so prevladovala v skoraj vseh vzorcih, medtem ko so bile protozojske združbe bolj spremenljive. Medtem ko so prevladujoče bakterije slabo opisane, so metanogene arheje bolj poznane in zelo ohranjene po vsem svetu. Ta univerzalnost in omejena raznovrstnost bi lahko omogočila zmanjšanje emisij metana z razvijanjem strategij, ki ciljajo na nekaj dominantnih metanogenov. Razlike v sestavi mikrobne združbe je bilo mogoče pripisati večinoma prehrani, gostitelj pa je bil manj pomemben. Med mikrobi smo opazili nekaj značilnih vzorcev istočasnega pojavljanja, kar kaže na to, da so poglavitne presnovne interakcije prej neselektivne kot pa specifične.
COBISS.SI-ID: 3636616
Bakterije iz rodu Prevotella so ena izmed najpomembnejših prokariontskih skupin v ustnih votlini in debelem črevesu človeka, v velikem številu jih najdemo tudi v vampu prežvekovalcev. Sodijo med Bacteroidetes, veliko bakterijsko deblo, katerega predstavniki so znani po sposobnosti razgradnje polisaharidov. Ta sposobnost je posredovana s strani multiproteinskih encimsko-vezavnih kompleksov zasidranih v zunanji membrani in kodiranih v lokusih za uporabo polisaharidov (PULs). Rod Prevotella vsebuje več deset vrst. Živijo predvsem v ustni votlini, večkrat tudi skupaj, ni pa jasno na kakšen način, saj so iz ekološkega vidika praktično neraziskane. V tem delu smo primerjali nabore lokusov za uporabo polisaharidov in encimov CAZY, ki sodelujejo v razgradnji polisaharidov. Ugotovili smo, da se genomi vrst Prevotella močno razlikujejo med seboj. Prikazali smo, da obstaja več skupin, ki se ločijo glede na število, vrsto in izvor substratov, ki jih predvidoma lahko uporabijo za svojo rast.
COBISS.SI-ID: 3638920