Glavni cilj raziskave je bil razviti in validirati interno povečanje eksperimentalnih meril na aparatu Atomatic Methane Potential Test System II za študij v realnem času inokulumov in substratov v realnem obsegu, kodigestiji, ali z encimsko hidrolizo v šaržnih eksperimentih, ali semikontinuiranem delovanju novo razvite naprave, ter v poskusih testiranja funkcionalne kakovosti inokuluma. Uspešna nadgradnja na 5 L omogoča primerjava različnih konfiguracijah procesa v krajših časih priprave s sprejemljivo natančnostjo in visoko frekvenco meritev, namenjene za industrijsko odločanje. Sprejetje iste velikostne skale, opreme in metodologije za šaržne in semikontinuirane eksperimente odraža tiste parametre, ki so prisotni pri realnih industrijskih obratih za pridobivanje bioplina. To potrjujejo tudi primerljive ocene metanskih izplenov iz obeh laboratorijskih testov ter realno skalo, kar potrjuje tudi povečano napovedno vrednost za industrijsko odločanje.
COBISS.SI-ID: 3320712
Da bi preučili učinke nanodelcev (NPs) z različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi na viabilnost in celično ultrastrukturo, smo Saccharomyces cerevisiae izpostavljeni različnim koncentracijam TiO2-NPs (1-3 nm), ZnO-NPs ((100 nm), CuO- NPs ((50 nm), Ag-NPs (10 nm) in enostenskih ogljikovih nanocevk (SWCNTs). Rest GreenScreen smo uporabili za merjenje cito- in genotoksičnosti, transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) pa za oceno ultrastrukture. CuO-NPs so bili zelo citotoksični, saj so zmanjšali gostote celic za 80% pri 9 cm^2 / ml in inducirali nastanek maščobnih kapljic. Celice, ki so bile izpostavljene Ag-NPs (19 cm^2 / ml) in TiO2-NPS (147 cm^2 / ml) vsebovale temne skupke vceličnih vakuolah, celične stene in mehurčkov in zmanjša gostoto celic (40 in 30% oz). ZnO-NPs (8 cm^2 / ml) so povzročili povečanjeceličnih vakuol, vendar niso bili citotoksični. Ogljikove cevke niso bile citotoksične in niso povzročile znatnih sprememb v ultrastrukturi, kljub visokemu oksidativnemu potencialu. Dva testa genotoksičnosti, GreenScreen in Kometni test, sta dala različne rezultate. V pričujočem delu smo raziskali možne razloge za to razhajanje. Klasični testi toksičnosti morda niso najbolj primerni za proučevanje učinkov nanodelcev v celičnih sistemih, zato jih je zelo priporočljivo dopolniti še z drugimi metodami, kot je naprimer transmisijska elektronska mikroskopija (TEM).
COBISS.SI-ID: 3220104
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšen je učinek dodatka hmeljevih storžkov (Humulus lupulus L.) dveh sort Aurore in Dane, ki se razlikujeta v vsebnosti alfa in beta kislin, na aktivnost vampovih mikroorganizmov. Aktivnost vampovih mikroorganizmov smo določali s pomočjo kazalnikov kinetike in vitro produkcije plina in s količino kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA). Hmeljeve storžke smo dodali v obrok, pripravljen v mešalni prikolici (TMR) v količinah, ki odgovarjajo dnevnemu zauživanju krav v količinah 50, 100 in 200 g/dan. Koncentracije hmeljevih stroškov glede na substrat (TMR) so bile 43, 82 in 153 mg/g substrata. Substrate smo nato anaerobno inkubirali v puferiranem vampovem soku in iz produkcije plina izračunali kazalnike kinetike produkcije plina s pomočjo Gompertzovega modela. Količino plina, proizvedenega po 24 urah fermentacije (Gas24), največjo hitrost fermentacije (MFR) in čas, ko je bila dosežena največja hitrost fermentacije (TMFR), smo izračunali s pomočjo predhodno ocenjenih kazalnikov fermentacije. Po 24 urah inkubacije smo določili vsebnosti SCFA v puferiranem vampovem soku. Ugotovili smo, da povečevanje vsebnosti hmeljevih storžkov zmanjšuje skupno potencialno produkcijo plina, Gas24, MFR in skrajšuje TMFR. Največja količina dodanih hmeljevih storžkov je zmanjšala sproščanje ocetne in maslene kiline ter skupne količine SCFA po 24 urah inkubacije, vendar pa na sproščanje propionske kisline ni imela vpliva, kar je zožalo razmerje med ocetno in propionsko kislino.
COBISS.SI-ID: 658316
Namen te raziskave je bil ugotoviti razlike v sestavi mikrobiote blata posameznikov, ki so se dolgoročno prehranjevali z mešano ali vegansko / laktovegetarijansko prehrano. Poleg tega smo raziskali morebitne povezave med demografskimi značilnostmi, prehranjevalnimi navadami in fekalno mikrobioto. Študija je bila izvedena na slovenski populaciji, ki je zajemala 31 vegetarijancev (11 lakto-vegetarijancev in 20 veganov) in 29 vsejedov. Rezultati analiz fekalnega microbioma so pokazale, da je vegetarijanska prehrana povezana z večjim deležem Bacteroides-Prevotella, Bacteroides thetaiotaomicron, Clostridium clostridioforme in Faecalibacterium prausnitzii, ter z manjšim deležem grozda Clostridium XIVa. PCR v realnem času je tudi pokazala višjo koncentracijo in delež Enterobacteriaceae (št. kopij 16S rDNA / g in %) v blatu žensk (p (0,05 in p (0,01) in zmanjšanje Bifidobacterium s starostjo (p (0,01). DGGE analiza regije V3 16S rRNA je pokazala, da je relativna količina DGGE pasov od nekaterih bakterijskih skupin pri vegetarijancih nižja (Bifidobacterium, Streptococus, Collinsella in Lachnospiraceae) ali višja (Subdoligranulum), kar kaže na povezavo med prehranskim tipom in sestavo bakterijske združbe blata. Sekvenciranje izbranih pasov DGGE je pokazalo prisotnost običajnih predstavnikov fekalne mikrobiote: Bacteroides, Eubacterium, Faecalibacterium, Ruminococcaceae, Bifidobacterium in Lachnospiraceae. Do 4% variance v mikrobne združbe, analizirane z DGGE, je bilo mogoče razložiti z vegetarijanskim tipom prehrane. Dolgoročna vegetarijanska prehrana je vplivala na sestavo fekalne mikrobiote. Uživanje živil živalskega izvora (jajca, rdeče meso, belo meso, mleko, jogurt, drugi mlečni izdelki, ribe in morski sadeži) in vegetarijanski tip prehrane sta pojasnila največji delež variance v sestavi mikrobne združbe blata. Sestava fekalne mikrobiote je bila povezana tudi s starostjo, spolom in telesno maso udeležencev.
COBISS.SI-ID: 3303048
Genom Lactobacillus gasseri K7, izolata iz blata dojenčka, vsebuje genske regije z zapisi za dvo-komponentna bakteriocina gasericin K7 A [GenBank EF392861] in gasericin K7 B [GenBank AY307382]. Sev je bil znan po bakteriocinski aktivnosti in vitro, ni pa bilo podatkov o izražanju posameznih genov bakteriocinskih operonov ali aktivnosti posameznih komponent bakteriocinskega kompleksa, ki jih predtem še niso osamili. Namen raziskave je bil raziskati izražanje genov za bakteriocine med rastjo L. gasseri K7 in osamiti posamezne komponente, da bi ugotovili prispevek posameznih peptidov k skupni bakteriocinski aktivnosti. Vseh 8 tarčnih genov se je izražalo med rastjo v gojišču MRS: Analiza z masno spektrometrijo je pokazala, da se aminokislinsko zaporedje izoliranega peptida ujema z aminokislinskim zaporedjem domnevnega aktivnega peptida gasericina K7 B (Gas K7 B_AcP), ki je bilo izpeljano iz nukleotidnega zaporedja, ter GatX, komplementarnega peptida gasericina T, za katerega se smatra, da nima protimikrobne aktivnosti. Izolirani peptid je pokazal širok spekter bakteriocinske aktivnosti. Protokol izolacije, razvit v tej raziskavi, omogoča pridobivanje dovolj velikih količin čistih bakteriocinov, da bo mogoče nadaljnje proučevanje njihovega delovanja.
COBISS.SI-ID: 3393672