Člani programske skupine so organizirali 9. mednarodni simpozij o anaerobni mikrobiologiji ISAM 2015, ki je potekal med 25. in 27. junijem 2015 v Portorožu, ki je privabil 63. udeležencev iz 15 držav. Obravnavali so naslednje tematike iz področja anaerobne mikrobiologije: raznolikost in možnosti izolacije in gojenja anaerobnih mikroorganizmov; črevesna mikrobiota in zdravje; črevesna mikrobiota: interakcije in manipulacije; genetika, genomika in proteomika anerobnih mikroorganizmov; novi organizmi in biokemijske poti v bioplinskih procesih; inhibicija v produkciji bioplina; povečanje bioplinske produkcije z biološkimi pristopi; funkcionalne analize bioplinske mikrobne združbe. Na srečanju, ki je potekalo v angleškem jeziku, je bil poseben poudarek posvečen povezovanju znanosti in stroke. Ker se mikrobiologija kot veda pri reševanju znanstvenih in strokovnih problemov izrazito interdisciplinarno povezuje z drugimi vedami (predvsem iz naravoslovja, medicine in tehnike) so se simpozija udeležili strokovnjaki iz različnih področij (mikrobiologi, zdravniki, veterinarji, farmacevti, biotehnologi, živilski tehnologi in biologi). Predavatelji iz Slovenije, sosednjih dežel, pa tudi drugih evropskih in prekomorskih držav so predstavili 7 plenarnih vabljenih predavanj, 29 predavanj in 34 posterjev.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 280104448Črevesni mikrobiom neposredno ali posredno vpliva na delovanje vseh naših organov, vključno z živčevjem in možgani. Več kot 90 % filogenetskih kategorij, ki jih najdemo v prebavnem traktu, pripada debloma firmikut in bakteroidet. Torej je na ravni debel mikrobna raznovrstnost relativno majhna, izjemno pa se povečuje na nižjih taksonomskih ravneh, predvsem na ravni vrst in sevov bakterij. Prehrana vpliva na črevesni mikrobiom skozi celotno življenje, njen vpliv pa se razlikuje glede na življenjsko obdobje. Začne se s prehrano matere, saj so različne študije pokazale, da prehrana nosečnice vpliva na mikrobioto novorojenčka in s tem posledično na njegov razvoj. Prehrana v prvem letu starosti je najmočnejši zunanji dejavnik razvoja mikrobioma zdravega novorojenca, saj vpliva na metabolni fenotip in oblikuje imunski odziv gostitelja. Ključna dejavnika materinega mleka, ki prispevata k specifičnemu, lahko bi celo rekli individualnemu razvoju črevesne mikrobiote dojenčka, sta mikrobiota in oligosaharidi humanega mleka. Z uvajanjem drugih hranil in čvrste hrane se razlike v mikrobioti med dojenčki in zalivančki izničijo in mikrobiota nekje do tretjega leta starosti postane podobna odrasli. Sestava črevesne mikrobiote odraslih je relativno stabilna in se lahko povrne v prvotno stanje tudi po večjih motnjah. Sestava in s tem lastnosti makro-hranil (ogljikovi hidrati, proteini in maščobe) v zaužiti hrani določajo, katere skupine in vrste bakterij bodo sposobne preživeti v prebavnem traktu. Osnovne strategije uravnavanja črevesnega mikrobioma s prehrano slonijo na spreminjanju razmerij in sestave makro-hranil (prehranski posegi), uživanju prebiotikov in/ali probiotikov. Zanimivo je, da spremembe prehranskih navad v preteklosti sovpadajo s povečano incidenco mnogih sodobnih bolezni od vnetnih črevesnih bolezni do sistemskih bolezni, kot je metabolni sindrom. Prehransko moduliranje črevesnega mikrobioma je obetaven nov terapevtski pristop v preventivi ali celo zdravljenju teh bolezni.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 3574664Spolni vonj mesa po merjascu je ena glavnih ovir pri predelavi merjaščevega mesa, za katerega sta odgovorna predvsem androstenon in skatol. Kopičenje skatola v maščobnem tkivu je odvisna od mikrobne razgradnje L-triptofana v debelem črevesu, njegove absorpcije v periferni krvni obtok in razgradnje v jetrih. Nastanek skatola je odvisen od aktivnosti črevesne mikrobiote in dostopnosti do triptofana, ki jo lahko reguliramo s prehrano. Namen študije je bil preučiti učinke dodatka hidroliziranega kostanjevega tanina na črevesno mikrobioto in posledično na vsebnost skatola v črevesni vsebini merjascev.V poskus je bilo vključenih 24 merjascev (Landrace × Large White). Razdeljeni so bili v štiri skupine: kontrolna (krmljena z mešanico s 13,2 MJ/kg, 17,5% surovih beljakovin) in v tri poskusne skupine, krmljene z dodatkom 1%, 2% ali 3% izvlečka hidroliziranega kostanjevega tanina. Merjasci so bili vhlevljeni individualno z neomejenim dostopom do hrane in vode. Po 193. dneh krmljenja so merjasci ob zakolu tehtali 122 ±10 kg. Iz črevesne vsebine slepega in debelega črevesa smo osamili celokupno mikrobno DNA in z metodo DGGE preučevali spremembe v sestavi mikrobiote. Z analizo profilov DGGE smo dokazali statistično značilen vpliv taninov na črevesno mikrobioto. V slepem črevesu je bil njihov učinek manj izrazit. Za nadaljno karakterizacijo sestave črevesne mikrobiote smo uporabili sekvenciranje naslednje generacije (tehnologija Illumina MiSeq). Ugotavljali smo korelacijo med številčnostjo bakterijske populacije in dodatkom tanina ter drugimi spremenljivkami. Ugotovitve se ujemajo z rezultati analize profilov DGGE in potrjujejo učinek taninov na sestavo črevesne mikrobiote merjascev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3585160V sklopu večje študije vpliva oksidativnega stresa smo preučevali mikrobioto slepega črevesa 36 pitovnih piščancev, nastanjenih v bilančnih kletkah. Osnovna prehrana je sledila standardom za pitovne piščance Ross 308. Piščance smo razdelili v dve skupini po 18 živali, ki smo jim v krmo dodali po 70g/kg krme lanenega ali orehovega olja. Vsaka od teh dveh skupin je bila nadalje razdeljena v tri skupine v katerih smo preučevali antioksidativni vpliv dveh rastlinskih ekstraktov. Eni skupini smo v krmo dodali koncentriran etanolni ekstrakt (10g/kg krme) oljčnih listov, drugi 5ml ekstrakta cvetnih listov ognjiča pripravljenega kot tinktura po receptu tradicionalne medicine, tretja pa je služila kot kontrolna skupina. Živali smo v kletke namestili stare 14. dni. Sveže iztrebke iz slepega črevesa smo zbirali vsak drug dan od 15. do 25. dneva in 32. dan. Rastlinska ekstrakta smo v prehrano uvedli 20. dan. Vse iztrebke smo od 26. do 31. dne zbirali za bilančni prehranski poskus. Predstavili bomo primerjavo odtisa mikrobiote iztrebkov slepega črevesa na 32. dan z metodo PCR-DGGE in povezave variance mikrobiote z rezultati bilančnega poskusa. Kot mero podobnosti odtisov mikrobiote smo uporabili pearsonov koeficient korelacije profilov DGGE. Povezovanje mikrobiote v gruče na podlagi krme nismo potrdili ne z uporabo metode hierarhičnega grozdenja niti z metodo večdimenzionalnega lestvičenja. Količina nobenega od DGGE pasov tudi ni pokazala očitne povezave s podatki bilančnega poskusa. Glede na redundančno analizo (RDA) so najboljši kandidati za pojasnjevanje mikrobne variance količina beljakovin in magnezija v suhi snovi iztrebkov (10 in 9%) ter bilanca vlaknin topnih v nevtralnem detergentu (5%).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3584904S Prešernovo nagrado Biotehniške fakultete UL je bilo nagrajeno magistrsko delo novega mladega raziskovalca v programski skupini, ki je nastalo pod mentorstvom in somentorstvom dveh članov te skupine. Delo vsebuje rezultate raziskovanja vpliva ekstraktov oljčnih listov (Olea europaea) in ognjiča (Calendula officinalis) na izkoristljivost hranil in energije pri piščancih. Tematika sodi v raziskovalni program Prehrana in mikrobna ekologija prebavil. Opravljeno delo predstavlja izvirni prispevek k znanosti, saj je to prva raziskava o učinkih ekstraktov oljčnih listov in ognjiča na izkoristljivost hranil in energije ne le pri piščancih, ampak tudi sicer pri domačih živalih. Rezultati pa imajo poleg znanstvene tudi uporabno vrednost, saj predstavljajo dobro podlago za nadaljevanje raziskav in uporabo teh dodatkov v praksi.
E.01 Domače nagrade
COBISS.SI-ID: 3614088