Leta 2015 je bila v centralni in južni Afriki ter na Karibih epidemija okužbe z Zika virusom (ZIKV). Zaskrbljujoča posledica okužbe nosečnic z ZIKV je večja verjetnost razvoja / nastanka mikrocefalije pri zarodkih. V tem poročilu opisujemo primer nosečnice v prvem tromesečju, ki je imela vročino in izpuščaje v času bivanja v Braziliji. V 29. tednu nosečnosti smo z ultrazvokom odkrili mikrocefalijo s kalcifikacijami v možganih zarodka ter v placenti. Po prekinitvi nosečnosti smo naredili obdukcijo zarodka, ki je potrdila mikrocefalijo s popolno agirijo, hidrocefalusom in multifokalnimi distrofičnimi kalcifikacijami v možganski skorji in subkortikalni beli možganovini, povezano s premestitvami možganske skorje in rahlega fokalnega vnetja. Prisotnost ZIKV smo potrdili z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času in elektronsko mikroskopijo. Iz možganov zarodka smo uspeli tudi izolirati celoten genom ZIKV.
COBISS.SI-ID: 32488409
Gliomi z mutacijami histona H3 s pretvorbo lizina27 v metionin (H3K27M gliom) se primarno razvijejo v sredinskem delu centralnega živčevja otrok, kar nakazuje na povezavo med genetiko in celičnim kontekstom v tumorigenezi. Čeprav je genetika H3K27M gliomov dobro raziskana, njihova celična arhitektura še ni bila raziskana. S pomočjo metode RNA sekvenciranja posameznih celic smo analizirali 3321 celic iz šestih primarnih H3K27 gliomov in pripadajočih modelih. Ugotovili smo, da H3K27 gliomi primarno vsebujejo celice, ki so podobne celicam prekurzorjem oligodendrocitov (PO-podobne celice), bolj diferencirane maligne celice pa so v manjšini. PO-podobne celice imajo višjo raven proliferacije, večji potencial za širjenje tumorja, kot manj diferencirane celice in so delno vzdrževane z PDGFRA signalizacijo. Naša študija odkriva onkogene in razvojne programe v H3K27M gliomih na ravni posameznih celic, kot tudi v genetskih sub-klonih in nakazuje na potencialne terapevtske tarče za to bolezen.
COBISS.SI-ID: 33745625
V raziskavi smo želeli preučiti genetsko ozadje amiotrofične lateralne skleroze (ALS) in poiskati z boleznijo povezane lokuse. Določili smo nukleotidno zaporedje genoma pri 1861 bolnikih z ALS in ujemajočih kontrolah ter iz vseh nukleotidnih zaporedij sestavili po meri narejen referenčni panel za statistično imputacijo. Z uporabo imputacije in mešanega modela asociacijske analize smo analizirali 12 577 bolnikov in 23 475 kontrol v testni skupini in 2579 bolnikov in 2767 kontrol v neodvisni skupini. Odkrili smo nov lokus tveganja za ALS na kromosomu 21 in z boleznijo povezali gen C21orf2. Hkrati smo odkrili še dva nova lokusa tveganja: MOBP in SCFD1. Z raziskavo smo pokazali, da je ALS kompleksna bolezen s poligenskim ozadjem. Prispevek dednosti na podlagi polimorfizmov posameznih nukleotidov smo ocenili na 8,5 %,pri čemer imajo pomembno vlogo različice z nizko frekvenco (1-10 %). Ta študija nakazuje na pomen analize celotnega genoma pri večjem številu vzorcev za iskanje redkih vzročnih različic, ki zvišujejo tveganje za ALS.
COBISS.SI-ID: 3106220
Ozadje: Izvedli smo mednarodno raziskavo, s katero smo želeli določiti, kolikšen delež raka glave in vratu (RGV) je posledica okužbe s humanimi papilloma virusi (HPV), s pomočjo šestih s HPV povezanih biomarkerjev za detekcijo virusa, transkripcije in celične transformacije. Metode: V 29 državah so iz patoloških arhivov zbrali v formalinu fiksirano in v parafin vklopljeno rakavo tkivo ustne votline (RUV), žrela in grla. Vse vzorce so pregledali histopatološko, ocenili kvaliteto DNA in preverili prisotnost HPV-DNA. V vzorcih, pri katerih je bila prisotna HPV-DNA, so preverili prisotnost HPV E6*I mRNA in z imunohistokemijo še p16 INK4a, pRb, p53 in ciklin D1. Končna ocena deleža RGV povezanega s HPV je bila določena na osnovi rezultatov prisotnosti HPV-DNA, HPV E6*I mRNA, in/ali p16 INK4a. Rezultati: Kriterijem je ustrezalo 3680 vzorcev: 1374 žrela, 1264 RUV in 1042 raka grla. Delež RGV, povezanega s HPV, je bil na osnovi rezultatov prisotnosti HPV-DNA, HPV E6*I mRNA ali p16 INK4a: 22,4%, 4,4% in 3,5% pri raku žrela, pri RUV in pri raku grla ter 18,5%, 3,0% in 1,5%, ko so bili v vzorcih prisotni vsi trije označevalci. Tip HPV16 je bil najpogosteje prisoten. Delež s HPV povezanega RGV je bil v grlu najvišji v Južni Ameriki, srednji, vzhodni in severni Evropi ter najnižji v južni Evropi. V Evropi je bil pri ženskah delež s HPV povezanega RGV v žrelu višji kot pri moških in višji v grlu žensk v osrednji Južni Ameriki. Zaključki: Vpliv HPV na razvoj RGV je pomemben, vendar zelo heterogen glede na lokacijo raka, regijo in spol. To je največja raziskava vloge HPV pri razvoju RGV in potrjuje pomembno vlogo HPV pri razvoju raku žrela ter zmanjšuje pomen predhodno opravljenih raziskav vpletenosti HPV v druge RGV.
COBISS.SI-ID: 32744409
Tauopatije so nevrodegenerativne motnje sporadičnega ali podedovanega izvora, za katere je značilna hiperfosforilacija, napačno zlaganje, polimerizacija in agregacija proteina tau (MAPT), kar povzroča različne intracelularne vključke. Doslej je bilo opisanih več kot petdeset mutacij gena MAPT. Nedavno je bila ugotovljena nova mutacija P364S v eksonu 12 pri moškem bolniku s FTDP-17, vendar nevropatologija povezana s to mutacijo ni bila opisana. V tem prispevku opisujemo klinično sliko tauopatije, povezane z mutacijo P364S v MAPT genu, pri dveh sestrah, pri katerih je obdukcija pokazala kompozitne nevronske tau vključke (CNTI).
COBISS.SI-ID: 31360985
Pri vsakodnevnem delu se patologi ukvarjajo predvsem z majhnimi endoskopskimi biopsijami, ki omogočajo pravilno diagnozo citomegalovirusne (CMV) reaktivacije bodisi z imunohistokemijo (IHC), polimerazno verižno reakcijo v realnem času (PCR) ali obema metodama, vendar ne zagotavljajo globljega vpogleda v nepojasnjene aspekte reaktivacije CMV pri ulceroznem kolitisu (UC). Zato smo analizirali resecirane vzorce črevesa pri bolnikih z UC s CMV, z uporabo IHC in PCR za odkrivanje CMV. Primerjali smo vzorce iz razjed, vzorce sluznice blizu razjede in oddaljene vzorce sluznice in ugotovili da je porazdelitev CMV v kolonu neenakomerna, z intervalom vrednosti med nič in visokimi vrednostmi pri istem bolniku. Najvišje vrednosti smo našli v vzorcih razjed, zelo nizke vrednosti v vzorcih sluznice blizu ulkusov, medtem ko v najmanj vneti sluznici nismo zasledili pozitivnih celic. Ugotovili smo tudi, da so v nasprotju s CMV kolitisom v drugih stanjih, pri CMV-kolitisu pri bolnikih z UC navadno prisotne le atipični, majhni virusni vključki, ki pogosto nimajo značilnega videza sovjih očes in da je CMV večinoma prisoten v endotelijskih celicah kapilar v granulacijskem tkivu ulkusov in zelo redko v drugih celicah, npr. epitelijskih in mezenhimskih.
COBISS.SI-ID: 33015001
Diabetična retinopatija (DR) je glavni vzrok za slepoto pri prebivalcih ZDA v aktivni dobi. Za vid ogrožajoči procesi nevrološke in vaskularne disfunkcije se v DR pojavijo skupaj, zaradi hiperglikemije in aktivacije vnetne poti, ishemije, vazodegeneracije ter porušitve krvno-retinalne bariere. Trenutno ni na voljo terapije za normalizacijo žilja pri DR. Pokazali smo, da lahko posamezna intravitrealna doza z adenovirusom povezanega virusa serotipa 2, ki kodira bolj stabilno, topno in učinkovito obliko angiopoetina 1 (AAV2.COMP-Ang1), izboljša strukturne in funkcionalne značilnosti DR pri Ins2Akita miših, s trajnimi učinki v šestih mesecih. V zgodnji DR je AAV2.COMP-Ang1 obnovil levkocitno-endotelijsko interakcijo, retinalno oksigenacijo, vaskularno gostoto, izražanje vaskularnega markerja, prepustnost žil, retinalno debelino, notranjo celularnost retine in retinalni nevrofiziološki odziv, na ravni, ki so primerljive s kontrolami brez diabetesa. Pri pozni DR je AAV2.COMP-Ang1 zvišal terapevtsko korist intravitrealno apliciranih celic, ki tvorijo kolonije, s spodbujanjem njihovega vključevanja v krvne žile in s tem zaustavitve nadaljnjega upada vida. Genska terapija z enim odmerkom AAV2.COMP-Ang1 lahko prepreči nevrovaskularno patologijo, podpira regeneracijo žil in stabilizira vid pri DR.
COBISS.SI-ID: 32518873
Virus Zika prekine fosfo-TBK1 lokalizacijo in mitozo v človeških nevroepitelnih matičnih celicah in radialnih glia celicah. Mehanizme, ki so vpleteni v mikrocefalijo, povezano z virus Zika (ZIKV) in z drugimi nevro-razvojnimi napakami, še vedno slabo poznamo. V naši raziskavi smo opisali pridobivanje, karakterizacijo, RNA sekvenciranje na ravni posameznih celic, neokortikalnih in nevroepitelnih hrbtenjačnih matičnih celic (NHM celice) za modeliranje zgodnjega človeškega nevro-razvoja in z ZIKV povezano nevropatogenezo. Z analiziranjem človeških NHM celic, organotipičnih rezin fetalnih možganov in z ZIKV okuženih mikrocefalnih možganov smo pokazali, da ZIKV okuži tako neokortikalne kot NHM celice in njihove fetalne homologe, radialne glia celice (RGC). Povzroči prekinitev mitoze, supernumerične centromere, strukturno deorganizacijo in celično smrt. ZIKV okužba NHM celic in RGC povzroči tudi centrosomalno izgubo, mitohondrijsko sekvestracijo fosfo-TBK1 med mitozo. Odkrili smo analoge nukleozidov, ki inhibirajo podvajanje ZIKV v NHM celicah, jih ščitijo pred z ZIKV inducirano pTBK1 re-lokalizacijo in celično smrtjo. Vzpostavili smo model človeških nevralnih matičnih celic, ki je razkril celične in molekularne mehanizme, vpletene v nastanek nevroloških razvojnih napak, povezanih z ZIKV okužbo in njihovo potencialno zdravljenje.
COBISS.SI-ID: 33625049
Plavajoči delci in bliskanje sta najpogostejša simptoma s starostjo povezanih degenerativnih sprememb v steklovini in posteriornega odstopa steklovine. Izvora in patogeneze nastanka plavajočih delcev trenutno še ne razumemo dobro. Bolniki z akutnim pojavom plavajočih delcev in bliskanja ter napak v vidnem polju predstavljajo nujno medicinsko stanje in potrebujejo napotitev do oftalmologa v istem dnevu. Pri iskanju morebitnih prelomov mrežnice si pomagamo s posredno oftalmoskopijo z upogibom beločnice. Iskanje prelomov mrežnice je pomembno za pravočasno zdravljenje in preprečevanje odstopa mrežnice. V članku povzemamo molekularno in genetsko patogenezo ter epidemiologijo degenerativnih sprememb v steklovini. Hkrati podajamo analizo različnih načinov zdravljenja v povezavi z njihovo uspešnostjo in stranskimi učinki.
COBISS.SI-ID: 32535001
Preučevali smo 3-tedenski učinek različnih odmerkov fulerenola (Frl) (25, 50 in 100 mg/kg/teden) na srčno in jetrno tkivo po z doksorubicin inducirani toksičnosti v podganah z rakom debelega črevesa. V naši raziskavi smo uporabili in vivo model moške podgane Wistar, kjer nas je zanimal zaščitni učinek Frl proti z doksorubicin inducirani (1.5 mg/kg/teden) kronični toksičnosti srčnega in jetrnega tkiva. Dobljen učinek Frl smo primerjali z učinkom vitamina C (100mg/kg/teden 3 tedne), dobro poznanega antioksidanta. Makroskopski, mikroskopski, hematološki, biokemijski, fiziološki, farmakološki in farmakokintečini rezultati potrjujejo, da ima Frl, neodvisno od vnesenega odmerka, zaščitno vlogo na z doksorubicin inducirano kronično toksičnost srčnega in jetrnega tkiva.
COBISS.SI-ID: 2489969