Članek opisuje vpliv postopka mešanja in trenja (FSP) na superplastično vedenje zlitine Al-4.5 Mg z dodanim Sc in Zr. Primerjali smo superplastično vedenje pločevine narejene po postopku trenja in mešanja (FSP) in pločevine, izdelane s konvencionalnim postopkom s hladnim valjanjem. Merjenje superplastičnosti je vključevalo napetost tečenja in maksimalen raztezek pri začetni hitrosti deformacije od 1×10−3 s−1 do 1 s−1 pri temperaturah preizkušanja od 350 °C do 500 °C. Postopek FSP je bistveno izboljšal superplastično vedenje zlitine v primerjavi z zlitino izdelano z hladnim valjanjem. To se je pokazalo predvsem v višjem raztezku pri višjih hitrostih deformacije in nižjih temperaturah.
COBISS.SI-ID: 1315679
Brušenje je eden izmed tehnoloških postopkov, ki je v veliki meri povezan z emisijo delcev. Delci, ki nastanejo med postopkom brušenja so nevarni v smislu njihovega morebitnega prodiranja globoko v pljuča operaterja. Ker je stopnja tveganja za obolenje dihal povezana tudi z naravo, obliko in velikostjo delcev, je karakterizacija emitiranih delcev pomembna. Ta članek se osredotoča na karakterizacijo delcev z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Raziskava je bila izvedena med postopkom brušenja jekla EN 90MnV8, z uporabo osebnega sistema vzorčenja. Rezultati analize slik, kažejo na zelo širok razpon velikosti ter raznovrstnost oblik posameznih delcev, ki lahko močno odstopajo od običajnih povprečnih vrednosti.
COBISS.SI-ID: 1314911
Fe-Pd nanožičke smo sintetizirali v anodnih podlagah iz Al2O3, z uporabo tako potenciostatičnega kot impulznega načina depozicije. Pri uporabi potenciostatične depozicije, smo dobili le fragmentirane nanožičke. Vendar pa se je uporaba pulzne depozicije pokazala kot učinkovita za pripravo trdnih nanožičk. Da bi to dosegli, smo uporabili različne čase premorov med procesom depozicije v elektrolitu s konstantno koncentracijo Fe (III) in Pd (II) ioni pri pH 9. Homogene nanožice s sestavo Fe55 +/- 5Pd45 +/- 5, dolžine 2,5 um in premeri 200 nm smo sintetizirali pod naslednjimi pogoji impulzne E-o = -1,4 V, t (o) = 2 s in E- off = -0,1 V, t (off) = 10 s za 5000 ciklov. Nanožičke v izhodnem stanju so imele fcc kristalno strukturo in so bile mehko magnetne (HC približno 5 kA / m), z osjo lahke magnetizacije pravokotno na vzdolžno os nanožic, predvsem zaradi sklapljanja dipolov znotraj podlage ali substrata. Da bi spodbudili process urejevanja v L1(0) fazo, smo vzorce žarili v temperaturnem območju 400-700 ° C za 1-9 ur v Ar je + 7% H-2. Najvišja koercitivnost od 122 kA / m smo dosegli z žarjenjem pri 600 ° C 5 h.
COBISS.SI-ID: 27644199
Cilj te študije je bil raziskati strukturne lastnosti hladno valjane platinske folije, ki se uporablja za izdelavo več-elektrodnega spodbujevalca spinalnih živcev. Metode: Za dosego cilja smo uporabili 0,03-mm debele trakove hladno valjane platinske folije, čistosti 99,99 ut.%. Meritve električne upornosti med dinamičnim segrevanjem v atmosferi argona so bile narejene z uporabo 4-točkovne metode. Spremembe v materialu med segrevanjem in ohlajanjem v atmosferi argona smo spremljali tudi z diferencialno vrstično kalorimetrijo (DSC). Mikrostruktura trakov je bila preiskana z optično mikroskopijo. Rezultati: Manjšo spremembo električne upornosti je opaziti pri ~ 280 ° C. To spremembo je mogoče razložiti kot delno popravo, povzročeno z zmanjšanjem gostote dislokacij. Nad 500 ° C, je bilo zabeleženo znatno znižanje električne upornosti, največja sprememba pa se odvija pri temperaturi ~ 750 ° C. Rezultati sovpadajo z rekristalizacijskim trendom določenim z DSC meritvijo, ki ravno tako kaže na šibko sproščanje toplote v temperaturnem intervalu med 390 in 800°, kot posledica rekristalizacije hladno preoblikovanega materiala.
COBISS.SI-ID: 31529177
Nekovinski vključki po mejah kristalnih zrnih močno povečajo občutljivost zvara na pokanje v vročem. Oksidni in sulfidni vključki lahko nastanejo zaradi kontaminacije osnovnega materiala ali zaradi močno oksidirane površine in so posledica metalurških reakcij med žlindro in pretaljenim osnovnim materialom. Karbidni vključki pa lahko nastanejo zaradi mešanja visoko ogljičnega osnovnega materiala in malo ogljičnega dodajnega materiala. Zato morajo biti vse površine, ki se varijo, očiščene pred varjenjem, prav tako moramo med varjenjem kolikor je mogoče zmajšati mešanje osnovnega in dodajnega materiala.
COBISS.SI-ID: 1314655