The influence of processing, heat-treatment and aging of Cu-(8-9) wt% Al-(7-10) wt% Mn alloy on the kinetics and temperatures of martensitic transformation was investigated by calorimetric measurements. Cu-Al-Mn alloy was prepared by continuous casting, melt-spinner and by melting in the electric arc furnace. Alloys were further heat-treated at 900 oC for 30 min and quenched in water, as well as aged at 300 oC for 1 h. Differential Scanning Calorimetry (DSC) was performed at 3 heating/cooling cycles from 50 to 250 oC. Non-isothermal measurements were determined at five different heating/cooling rates: 5, 10, 15, 20 and 25 oC/min. Activation energy was obtained according to Ozawa and Kissinger kinetic models. Microstructure analysis of investigated systems was performed by scanning electron microscopy (SEM). Results indicate the most intensive formation of martensitic structure in the as-cast state during continuous casting, where the partially formation of needle-like and V-shape martensite was observed. After solution treatment and quenching as well as aging, completely martensitic phase occurred in continuously cast alloy. XRD analysis detected Cu2AlMn, Cu3Al and Al4Cu9 phases in quenched specimens of continuously cast Cu-Al-Mn alloy and ribbon. The highest impact of the solution treatment and aging on the shifting of the martensitic temperatures was observed for Cu-Al-Mn ribbons, while in continuously cast Cu-Al-Mn alloy heat treatment and aging induced formation of different martensitic crystal structures. Kinetic investigations showed increasing start martensitic temperatures, Ms, and wider temperature interval of martensitic transformation with higher cooling rate. The highest values of activation energy of martensitic transformation was obtained for the continuously cast Cu-Al-Mn alloy.
COBISS.SI-ID: 1737055
Katalizatorji na osnovi sistema Ni/Al2O3 se uporabljajo v številnih katalitičnih procesih. Katalizatorji so običajno sintetizirani po termokemijski poti (impregancija, izločanje, koprecipitacija in drugi). Avtorji so pripravili Ni-Pd/Al2O3 katalizator, podprt s keramično peno z uporabo nove metode, kjer je bila pena impregnirana z aerosolom. Članek ocenjuje sintezne metode eksperimentalno dobljenega Ni- Pd/Al2O3 katalizatorja z drugimi katalizatorji na osnovi Ni, z uporabo treh večkriterijskih analiznih metod (SAW, TOPSIS, and PROMETHEE II). Sintezne metode katalizatorjev na osnovi Ni, so bile primerjane po naslednjih parametrih: metoda priprave, dodatek izločevalnega sredstva med pripravo, oblikovanje in mešanje prekurzorjev, filtracija, postopek sušenja, kalcinacija, redukcija in prisotnost NiAl2O4. Končni rezultati kažejo, da je, v primerjavi z drugimi, najvišje uvrščena metoda sinteze katalizatorja Ni-Pd/Al2O3.
COBISS.SI-ID: 1681759
Raziskava potrjuje, da stabilna kvazikristalna faza Al65Cu20Fe15 (iQc–AlCuFe) lahko predstavlja substrat za nukleacijo metastabilne iQc–AlMnSi faze nastale pri hitro strjeni zlitini Al-Mn-Si. Rezultati so pokazali, da se na substratu stabilnega iQc–AlCuFe delca tvori kontinuirna tanka plast metastabilne iQc–AlMnSi faze. Epitaksija med stabilno in metastabilno iQc-fazo je bila potrjena z uklonom povratno sipanih elektronov (EBSD) in uklonom elektronov pri presevni elektronski mikroskopiji.
COBISS.SI-ID: 1716063
Boemmitna prevleka, narejena po sol-gel postopku, je bila izdelana na polirani površini podevtektoidnega ogljikovega jekla C45 z metodo potapljanja. Po nanosu prevleke so bile prevleke toplotno obdelane s sušenjem pri sobni temperaturi in temperaturah 150 °C ter 200 °C. Ugotovljeno je bilo, da mora biti za nastanek prevlek brez razpok temperatura sušenja ?150 °C. Primerno toplotno obdelane boemitne prevleke izboljšajo korozijsko obstojnost. Prevleke iz aluminijevega oksida, ki nastane iz boemita med žarjenjem jekla, pa vplivajo na razogljičenje. Prevlečeni vzorci so bili žarjeni na temperaturah, ki so tipične za toplotno in termomehansko obdelavo jekla C45, to je (AC1 (popuščanje, sfereoidizacijsko žarjenje) in )AC3 (avstenitizacija, termomehanska obdelava). Prevleke iz aluminijevega oksida znižajo hitrost razogljičevanja pri kaljenih vzorcih med popuščanjem (? 600 °C), kar se odraža v manjšem padcu trdote. Prevleke iz aluminijevega oksida imajo manjši vpliv na razogljičevanje pri višjih temperaturah. Metalografske analize nakazujejo, da lahko prevleke zavirajo hitrost oksidacije v primerjavi z hitrostjo razogljičenja in na ta način povečajo vidno razogljičenje površine jekla. Pri pogojih žarjenja (T = 950 °C, t = 0,5–2 h) pri katerih je oksidacijska hitrost višja kot hitrost razogljičenja proces razogljičenja ni pomemben, saj se razogljičena plast odlušči s površine jekla skupaj s škajo. V tem primeru vidnega razogljičenja v jeklu ni opaziti.
COBISS.SI-ID: 1720927
Notranja oksidacija (NO) Ag VC kompozitov, ki so vsebovali 5 vol.% karbidov je bila izvedena pri treh temperaturah oksidacije (350, 400, 600 °C). Dva mehanizma NO sta bila opažena zaradi tvorbe dvojnih oksidov z relativno nizkima temperaturama. Pri temperaturah pod spodnjo točko evtektika insitu oziroma brezdifuzijska NO je bila opažena preko nastanka in rasti oksidnih plasti okoli začetnega karbida. Pri temperaturah nad točko evtektika se NO rezultira kot formacija točk tekočega oksida, katerih rast velikosti in razvoj vodi v mrežo oksidov znotraj kovinske matrice. Kinetika je potrdila prisotnost dveh različnih mehanizmov.
COBISS.SI-ID: 14376214
Izdelana je bila Al-Mn zlitina z dodatkom bakra, magnezija in silicija. Staljena zlitina je bila ulita v bakreno kokilo. Z metodo uklona povratno sipanih elektronov (EBSD) je bilo ugotovljeno, da vsebuje in-situ tvorjene ikozaedrične kvazikristale (iQCs). Namen tega dela je predstaviti mehanske in korozijske lastnosti in jih primerjati z lastnostmi nekaterih običajnih materialov. Tlačna trdnost in tlačna napetost tečenja izdelane zlitine znašata 751 in 377 MPa, skrček ob porušitvi pa 19 %. Opaženo je bilo, da so porušitev materiala povzročile intenzivne strižne deformacije kljub temu pa so dendriti ikozaedrične kvazikristalne faze še vedno kazali kohezijo z osnovo ?-Al. Polarizacijska upornost in hitrost korozije za ta material sta znašali 7.30 k? in 1.2 µm/leto. Ugotovljene lastnosti so primerljive z lastnostmi gnetnih aluminijevih zlitin in kompoziti z aluminijevimi zlitinami kot osnovo.
COBISS.SI-ID: 1731679
V okviru raziskovalnega dela so bili z metodo hitrega strjevanja na rotirajočem valju izdelani trakovi zlitin CuCr z 2,27 in 4,2 at.% Cr. Z namenom ugotovitve maksimalne dosežene popolne topnosti kroma v bakrovi matrici in v izogib vplivu kromovih delcev na študij kinetike in sekvence mikrostrukturnih sprememb so bili trakovi najprej analizirani z elektronsko mikroskopijo. Nadaljnji študij mikrostrukturnih transformacij je bil izveden le na vzorcih z 2,27 at.% Cr, pri katerih je bila dosežena popolna topnost kroma v bakrovi matrici. Doseženo prenasičenje bakrove matrice je namreč omogočalo znatno izločanje kromovih delcev. Za študij mikrostrukturnih sprememb med segrevanjem je bila uporabljena ˝in situ˝ metoda meritev električne upornosti. Po določitvi karakterističnih temperatur smo vzorce hitro ohladili in preiskali z vrstično (SEM)in transmisijsko (TEM) elektronsko mikroskopijo. Za študij sprememb kemijske sestave površine trakov med segrevanjem v visokem vakuumu in temperaturnem intervalu med 400 in 700°C smo uporabili zelo občutljivo rentgensko spektroskopijo (XPS). Rezultati kažejo hitro izločanje kroma na površino, ki se prične pri 400° C in je povezano s spremembo mikrostrukture ter električne upornosti. Izločanje je hitrejše pri visokih temperaturah se lahko opiše s paraboličnim zakonom. Rezultati meritev električne upornosti pri različnih hitrostih segrevanja so bili analizirani z metodo Ozawa. Izračunana aktivacijska energija za izločanje kroma znaša 196 ± 10 kJ/mol.
COBISS.SI-ID: 26708263
Članek opisuje vpliv postopka mešanja in trenja (FSP) na superplastično vedenje zlitine Al-4.5 Mg z dodanim Sc in Zr. Primerjali smo superplastično vedenje pločevine narejene po postopku trenja in mešanja (FSP) in pločevine, izdelane s konvencionalnim postopkom s hladnim valjanjem. Merjenje superplastičnosti je vključevalo napetost tečenja in maksimalen raztezek pri začetni hitrosti deformacije od 1×10-3 s-1 do 1 s-1 pri temperaturah preizkušanja od 350 °C do 500 °C. Postopek FSP je bistveno izboljšal superplastično vedenje zlitine v primerjavi z zlitino izdelano z hladnim valjanjem. To se je pokazalo predvsem v višjem raztezku pri višjih hitrostih deformacije in nižjih temperaturah.
COBISS.SI-ID: 1315679
V prispevku so prikazani rezultati analize mikrostrukture pred in po prelomu skupaj z mehanskimi lastnostmi in trdoto CuAlNiMn zlitine s spominom oblike. Taljenje zlitine je bilo izvedeno v vakuumski peči v zaščitni atmosferi argona. Zlitina je bila vlita v ingot teže 15 kg. Po izvedenem litju je bila zlitina kovana in zvaljana na premer približno 10 mm. Karakterizacija mikrostrukture je bila izvedena z optično mikroskopijo (OM) in vrstično presevno mikroskopijo (SEM) opremljeno z energijskim disperzijskim spektrometrom (EDS). Analizirana je bila martenzitna mikrostruktura zlitine CuAlNiMn pred izvedenim nateznim preizkusom. Izvedena sta bila natezni preizkus in meritve trdot. Fraktografska analiza je pokazala več področij z interkristalnim in pogosto transkristalnim krhkim prelomom. Rezultati nateznega preizkusa so pokazali, da je znašala natezna trdnoost 401,39 MPa in raztezek 1,64%. Trdota zlitine CuAlNiMn je bila 290,7 HV 0,5.
COBISS.SI-ID: 1671775
Nelegirano podevtektoidno jeklo C45 je bilo žarjeno v mirujočem zraku na T )AC1 v treh temperaturnih območjih v času ta = 1, 1 in 2 uri. Oksidacija in razogljičenje se pokoravata paraboličnemu časovnemu zakonu rasti in naraščata z višjo temperaturo in daljšim časom žarjenja. Maksimalno vizualno debelino površinske razogljičene plasti je možno predvideti z enačbami za oksidacijo železa in iz II. Fickovega zakona izpeljano Van-Ostrand-Dewey enačbo porazdelitve ogljika. Pri tem je merodajna tista enačba, ki daje najmanjše vrednosti difuzijskega koeficienta ogljika v avstenitu. Ugotovljeno je bilo, da je Van-Ostrand-Deweyeva enačba uporabna na temperaturah T )AC1, kljub temu da je bila razvita za razogljičenje avstenita na T ) AG. Primerjava rezultatov je pokazala, da se s svetlobno metalografijo da določiti globino razogljičenja z vsebnostjo ogljika 0,91C0 do 0,98C0 in da so teoretične in izmerjene vrednosti v splošnem v medsebojni natančnosti 93% do 98%. V praksi obstajajo pogoji žarjenja v mirujočem zraku, ko vidno razogljičenje ne eksistira, saj oksidacija »posrka« razogljičeno plast. Pri teh pogojih se lahko v mirujočem zraku ob upoštevanju dodatka na debelino zaradi oksidacije jekla žarjenje izvaja brez kakršnikoli zaščitnih ukrepov.
COBISS.SI-ID: 1728863