Enostaven dinamičen hidrološki model je bil uporabljen za opis hidrološkega odziva porečja potoka Padež v JZ Sloveniji v različnih letnih časih. Obravnavano porečje je izrazito hudourniško, hidrološki odziv je pogojen s flišno geološko podlago, na kateri se padavinski odtok tvori zelo hitro. Posledično tvorba padavinskega odtoka ni pogojena samo z zalogo vode v globjih geoloških sestojih, ampak je močno odvisna od deleža padavinskega odtoka, ki se proti rečni mreži steka pretežno kot površinski odtok. Za opis hidrološkega sistema sta bili iz podatkov o pretoku in časovni spremenljivosti elektroprevodnosti določeni dve odzivnostni funkciji porečja, posebej za počasnejši odtok in hiter, pretežno površinski padavinski odtok, kar nam je omogočilo modeliranje padavinskega odtoka. V članku je prikazan način, kako se dva hidrološka koncepta (analizo upadanja pretokov in dvo-komponentno separacijo hidrogramov) lahko skupaj uporabi za modeliranje padavinskega odtoka.
COBISS.SI-ID: 7072353
Študija obravnava vsebnost in zvrstno sestavo živega srebra v površinskem sloju in vodnem stolpcu Jadranskega morja. Merjenih je bilo več zvrsti živega srebra (DGM – raztopljeno plinasto , RHg – reaktivno, THg – celokupno, MeHg – monometilirano in DMeHg – dimetil živo srebro) in okoljskih parametrov v vodnem stolpcu na odprtem morju in obalnih območjih. Najvišje koncentracije THg so bile izmerjene v severnem, najbolj onesnaženem delu Jadranskega morja kot posledica rudarjenja Hg v Idriji in industrijskih izpustov na območju severne Italije. Nekateri profili v južnojadranski globeli kažejo visoke koncentracije DGM tik nad dnom zaradi difuzije iz sedimenta, ki so posledica mikrobnih procesov in/ali tektonske aktivnosti. Na osnovi meritev in podatkov iz literature smo izdelali tudi masno bilanco Hg v Jadranskem morju.
COBISS.SI-ID: 28615719
Glavni cilj raziskav je bil razviti in validirati interno skaliranje navzgor avtomatskega testnega sistema II za metanski potencial v realnem času za študij nacepkov in realnega obsega substratov v serijskih poskusih, ob sodelovanju prebave in v izboljšanih poskusih z encimsko hidrolizo, kot dopolnitev delno neprekinjenega delovanja že razvite opreme in poskusov testiranja funkcionalne kakovosti nacepka. Uspešno skaliranje na 5 l je omogočilo primerjavo med različnimi konfiguracijami procesa v krajših časih priprave s sprejemljivo natančnostjo in visoko predelavo, vse v podporo industrijskim odločitvam. S sprejetjem istega merila, opreme in metodologij v serijskih in delno neprekinjenih testih smo odrazili razmere v bioplinarni polnega merila, kar se je pokazalo v enaki proizvodnji metana med dvema laboratorijskima testoma in realno bioplinarno, s čimer smo potrdili povečano vrednost našega pristopa za odločitve o realnih industrijskih napravah.
COBISS.SI-ID: 3320712
Multivariatne verjetnostne analize visokovodnih valov z uporabo funkcij kopula se lahko uporabijo kot alternativa običajnim univariatnim porazdelitvenim funkcijam visokovodnih konic, kjer upoštevamo zgolj eno spremenljivko, največkrat je to konica pretoka. V tej raziskavi je bilo uporabljenih 58 visokovodnih valov z vodomerne postaje Litija na reki Savi. Vrednosti pretokov so bile izbrane z uporabo metode letnih maksimumov. V analizah so bili upoštevani tudi pripadajoči volumni valov ter trajanja valov. Različne bivariatne funkcije kopula, ki pripadajo trem družinam, so bile uporabljene. Poleg tega je bila izvedena primerjava funkcij kopula z uporabo statističnih ter grafičnih testov. Parametri kopul so bili ocenjeni z uporabo metode momentov in Kendallovega koeficienta korelacije. Gumbel–Hougaard kopula iz Arhimedove družine je bila izbrana kot najprimernejša za modeliranje para konica pretoka–volumen visokovodnega vala ter volumen visokovodnega vala–trajanje visokovodnega vala, medtem ko je bila Student-t kopula najustreznejša za par konica pretoka–trajanje visokovodnega vala. Razlike med uporabljenimi kopulami niso bile izrazite. Izračunane so bile različne vrednosti povratnih dob (primarne, sekundarne, pogojne) in narejena je bila evalvacija rezultatov.
COBISS.SI-ID: 6468961
Žlindra je stranski produkt, ki nastane pri kurjenju premoga po tehnologiji z uporabo mokrih žlindrnikov pod kuriščem. Zaradi nizke gostote v vgrajenem stanju je zanimiv alternativni material za rabo v nasipih in zasipih. V primerjavi z ostalimi stranskimi produkti kurjenja premoga, so geotehnične in okoljske lastnosti žlindre slabo raziskane. V članku so predstavljeni rezultati laboratorijskih in terenskih raziskav žlindre, ki nastaja v kotlih, kjer se kot gorivo uporablja rjavi premog. V laboratoriju so bile raziskane tako mehanske lastnosti, kot tudi kemijska in mineraloška sestava žlindre. Za določitev sposobnosti zgoščanja na terenu in kontrolo dosežene togosti vgrajenih plasti, je bil zgrajen poskusni nasip. Del poskusnega nasipa je izveden in instrumentiran kot lizimeter, ki služi za dolgoročno spremljavo kvalitete in količine vode, ki pronica skozi žlindro.
COBISS.SI-ID: 7433313