Pametne meritve in različni sistemi za povratne informacije o porabi se lahko uporabljajo kot primerna tehnologija za spodbujanje učinkovite rabe energije v stanovanjskem sektorju. Številne študije so pokazale pozitiven vpliv povratnih informacij o porabi energije v gospodinjstvih, če so le te postavljene v ustrezen socialni kontekst, vendar le redke študije obravnavajo posebnosti gospodinjstev z nizkimi dohodki. V članku so ocenjeni učinki individualiziranih povratnih informacij o porabi in drugih informacijskih interakcij na energetsko-vedenjske vzorce in varčevanje z energijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki. V proces preizkusa je bil vključena tudi interaktivna kampanja ozaveščanja, s poudarkom na pravilnem razumevanje povratnih informacij o porabi in drugih dopolnilnih energetskih storitvah za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Povratne informacije so bile prilagojene za reševanje prepoznanih potreb ciljnih gospodinjstev, z upoštevanjem socialnih vidikov in tipologije stanovanj. Rezultati jasno potrjujejo pomen prilagojenih povratnih informacij in kazalcev učinkovitosti za posamezne skupine gospodinjstev, s potencialom za povečanje znanja in ozaveščenosti v zvezi z navadami v vedenju in njihov pomen za energetsko obnašanje.
COBISS.SI-ID: 30061351
Energetsko intenzivne industrijske panoge so se v zadnjih letih pospešeno, predvsem zaradi ekonomske in finančne krize, morale na najrazličnejše načine spopasti z učinkovito porabo energije in odgovornim gospodarjenjem z naravnimi in materialnimi resursi. Kratkoročni in dolgoročni cilji poslovnih politik energetsko intenzivnih podjetij so usmerjeni k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, zmanjšanju rabe energije in znižanju stroškov energije. Razviti kontekstualni model za optimizacijo proizvodnje in upravljanje z energijo temelji na naboru gradnikov informacijsko-komunikacijske tehnologije in združuje kontekstualne modele, ambientalno inteligenco ter merjenje standardnih podatkov o rabi energije. Preko zaznave sprememb zunanjega okolja lahko prepoznavamo različne vzorce rabe energije, identificiramo vzročno posledična razmerja vplivnih parametrov ter izluščimo relevantne kontekstualne informacije. Model omogoča kompleksno vrednotenje vpliva procesnih parametrov na porabo energije, izpuste ogljikovega dioksida, stroškov in simulacijo hipotetičnih prihodnjih stanj z namenom podpore pri načrtovanju proizvodnje. Pridobljene kontekstualne informacije lahko služijo, kot osnova, za napovedovanje ključnih proizvodnih parametrov, s čimer omogočimo podjetju tako kratkoročne, kot tudi dolgoročne koristi. Predlagana metodologija temelji na štirih ključnih modelskih gradnikih: (1) zajem ambientalnih podatkov in določanje konteksta; (2) modeliranje rabe energije in napovedovanje; (3) podpora odločanju ter (4) repozitorij znanja. Predlagano metodologijo smo preskusili tudi v industrijskem okolju, kjer smo analizirali vpliv obnašanja procesnih operaterjev na proizvodnji proces.
COBISS.SI-ID: 29442599
Sistemi upravljanja z energijo v industriji povezujejo informacijsko komunikacijske tehnologije, merilne sisteme, sisteme za zajem podatkov ter sisteme za vodenje procesov, z namenom spremljanja in upravljanja materialnih in energetskih tokov. V veliki meri so sistemi upravljanja z energijo prilagojeni specifičnim potrebam posameznih industrijskih panog, pa vendar se uporabniki soočajo z nekaterimi omejitvami. V okviru raziskovalnega dela smo opravili analizo stanja uporabe sistemov upravljanja z energijo v slovenski industriji. Rezultati kažejo, da lahko uporaba sistemov upravljanja z energijo podjetjem predstavlja konkurenčno prednost in da je motivacija zaposlenih pomemben del procesa dolgoročnih strukturnih izboljšav. Študija izpostavlja velik pomen človeških virov in tesnega sodelovanja med industrijskimi deležniki na vseh organizacijskih nivojih podjetja. V zaključku podajamo konkretne možnosti za povečanje energetske učinkovitosti v industrijskih podjetjih z uporabo sistemov upravljanja z energijo.
COBISS.SI-ID: 29442343
Ukrepi energetske učinkovitosti in uporaba obnovljivih virov energije predstavljajo pomemben del energetskih in razvojnih strategij evropske unije. Industrija, ki predstavlja hrbtenico evropskega gospodarstva in je skoraj izključno tržno naravnana, v takšnih strategijah ni dovolj neposredno obravnavana. Pomembnost industrijskega sektorja za gospodarstvo ni vprašljiva, kar brez dvoma lahko preslikamo tudi na področje vplivov na okolje. Industrijskemu sektorju pripisujemo več kot četrtino celotne končne porabe energije v Evropi, tretjino končne porabe zemeljskega plina in končne rabe električne energije ter več kot tri četrtine celotne končne porabe trdnih goriv. Prispevek podaja pregled trendov in dinamiko razvoja energetske učinkovitosti slovenske industrije. Energetsko učinkovitost v industriji spremljamo z mednarodno uveljavljenim kazalnikom ODEX, ki lahko osvetljuje tudi učinke strukturnih sprememb obravnavanega sektorja. V skladu z nacionalnimi razvojnimi dokumenti podajamo tudi prihodnje trende razvoja energetsko intenzivne industrije.
COBISS.SI-ID: 29976359
Prizadevanje za trajnostni razvoj pomeni strateško odločitev politike za vse sodobne države. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, izkoriščanje obnovljivih virov energije in energetska učinkovitost predstavljajo glavne stebre trajnostnega razvoja. Kmetijstvo prispeva znaten delež emisij toplogrednih plinov in hkrati predstavlja ponor ogljikovega dioksida (CO2), ima torej dvojni nasprotujoči si vpliv na podnebne spremembe. Ogljični odtis kmetijskih proizvodov je eden od glavnih ukrepov za spremljanje učinkovitosti in trajnosti kmetijskih proizvodnih procesov. Izračun modela ogljičnega odtisa v kmetijskem sektorju je bil razvit za izračun ogljičnega odtisa kmetijskih pridelkov, sadja in drugih kmetijskih proizvodov, na podlagi izračuna skupnih emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji, od začetka proizvodnega procesa do skladiščenja in/ali dobave končnemu potrošniku ali dobave prehrambeni industriji. Prvi oviri pri takem izračunu sta razpoložljivost vhodnih podatkov o porabi energije na površinsko enoto obdelanih zemljišč za vse oblike priprave kmetijskih zemljišč in drugega dela, ki je potrebno za setev, gnojenje, varstvo rastlin, nabiranje, notranji transport in druga dela. Poraba mineralnega dizelskega goriva v traktorjih z različnimi priključnimi napravami in delovnimi stroji na lastni pogon (npr. kombajni ali silokombajni za koruzo) je bila izmerjena. Poleg tega je bila vključena poraba energije, potrebne za spravila pridelkov in notranji prevoz pridelkov na samih kmetijah. Rezultati modelnega izračuna ogljičnega odtisa kmetijskih proizvodov upoštevajo vrsto kmetijske predelave za tri različne velikosti kmetij in za dva scenarija v zvezi z obdelavo tal in setev.
COBISS.SI-ID: 29977639