Glavni cilji vseh aktualnih strategij v Evropi so zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v energetski bilanci, povečanje deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje energetske odvisnost. Sosežig lesne biomase v velikih termoelektrarnah na premog ponuja veliko priložnost za povečanje deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci in deleža proizvedene električne energije iz OVE v bruto porabi električne energije v državi. Sosežig biomase in premoga pomeni zmanjšanje emisij CO2 in SO2, lahko zmanjša tudi emisije NOx ter predstavlja tudi kratkoročni, nizko tvegani, nižje stroškovni in trajnostni energetski razvoj. Sosežig biomase je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje emisij CO2, ker biomasa nadomešča premog, ki ima najbolj intenzivne emisije CO2 na kWh proizvedene električne energije, z biomaso z nično emisijo CO2. V tem prispevku so bile pregledane izkušnje sosežiga lesne biomase po vsem svetu. Sosežig lesne biomase je bil uspešno izveden v več kot 150 termoelektrarnah po vsem svetu za več kombinacij goriv in tipov kotlov v razponu od 50700 MWe, čeprav so bile vključene tudi številne zelo majhne elektrarne; več kot sto jih je bilo v Evropi. Za oceno vseh razpoložljivih tehnologij za sosežig biomase je bil uveden in uporabljan ključni kazalnik za oceno sosežiga lesne biomase.
COBISS.SI-ID: 23593511
Uporaba obnovljivih virov energije in razvoj energetsko učinkovitih tehnologij predstavljata glavno gonilo politik trajnostnega razvoja. Evropska unija je preko direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov zastavila cilj o doseganju vsaj 20 % deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v letu 2020. Slovenija je svoj nacionalni cilj zastavila še bolj ambiciozno in sicer doseči 25 % delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v letu 2020. Delež OVE v bruto končni porabi energije v Sloveniji je v letu 2011 predstavljal 18,8 %, pri čemer je delež proizvodnje električne energije iz OVE predstavljal 30,8 % bruto končne porabe električne energije. Po vzpostavitvi podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz OVE je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn in elektrarn na bioplin skokovito narasla. Hitra dinamika rasti je povzročila ne malo težav pri zagotavljanju finančnih virov podporne sheme. Podobne učinke beležimo tudi na področju bioplina, ki je ob visokih podporah predstavljal grožnjo proizvodnji hrane. Članek obravnava nove tehnologije, nacionalne cilje in prihodnje izzive pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 28197415
Ta članek predstavlja slovenske izkušnje v zvezi s prilagojeno izobraževalno rešitvijo, imenovano EUREM (European Energy Manager), ki vključuje usposabljanje energetskih ekspertov na področju energetske učinkovitosti. Program za usposabljanje EUREM je ponujen v 27 državah po svetu in pokriva skoraj vse energetsko pomembne probleme, ki se lahko pojavijo v javnih in privatnih podjetjih. Končni izdelek praktičnega usposabljanja je študija pred-izvedljivosti, specifična za podjetje, ki se ukvarja z energetskimi šibkimi točkami in ukrepi energetske učinkovitosti, ki imajo visok potencial izvedljivosti. Predstavljeni kurikulum programa usposabljanja EUREM ponuja solidno bazo za povečanje znanja in spretnosti energetskih menedžerjev in je bil razvit s poudarkom na praktičnih izkušnjah, ki se nanašajo na razvoj, demonstracijo, meritve in verifikacijo energetsko učinkovitih rešitev v industriji in stavbah. Redne ankete in komunikacije, ki vključujejo udeležence prejšnjih usposabljanj, kažejo, da je program za usposabljanje EUREM stimuliral slovenske energetske menedžerje, da so dosegli znatne energetske prihranke v svojih podjetjih. Okrog 55% slovenskih udeležencev usposabljanja EUREM je potrdilo, da so poleg njihovih energetskih konceptov realizirali tudi dodatne projekte energetske učinkovitosti po tem, ko so končali usposabljanje. Na osnovi izkušenj, ki smo jih pridobili med zadnjimi 8 leti izvajanja programa za usposabljanje v Sloveniji, lahko zaključimo, da energetski eksperti resnično cenijo svoje praktično izobraževanje in usposabljanje s podporo na delovnem mestu od strokovnih mentorjev. Prihodnji izzivi programa izobraževanja in usposabljanja se nanašajo na spremljevalne dejavnosti, razvoj interaktivnih orodij in prilagoditev kurikuluma, da bi zadostili nenehno rastočim potrebam energetskih ekspertov iz industrije.
COBISS.SI-ID: 30059815
Pametne meritve in različni sistemi za povratne informacije o porabi se lahko uporabljajo kot primerna tehnologija za spodbujanje učinkovite rabe energije v stanovanjskem sektorju. Številne študije so pokazale pozitiven vpliv povratnih informacij o porabi energije v gospodinjstvih, če so le te postavljene v ustrezen socialni kontekst, vendar le redke študije obravnavajo posebnosti gospodinjstev z nizkimi dohodki. V članku so ocenjeni učinki individualiziranih povratnih informacij o porabi in drugih informacijskih interakcij na energetsko-vedenjske vzorce in varčevanje z energijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki. V proces preizkusa je bila vključena tudi interaktivna kampanja ozaveščanja, s poudarkom na pravilnem razumevanje povratnih informacij o porabi in drugih dopolnilnih energetskih storitvah za gospodinjstva z nizkimi dohodki. Povratne informacije so bile prilagojene za reševanje prepoznanih potreb ciljnih gospodinjstev, z upoštevanjem socialnih vidikov in tipologije stanovanj. Rezultati jasno potrjujejo pomen prilagojenih povratnih informacij in kazalcev učinkovitosti za posamezne skupine gospodinjstev, s potencialom za povečanje znanja in ozaveščenosti v zvezi z navadami v vedenju in njihov pomen za energetsko obnašanje.
COBISS.SI-ID: 30061351
Energetska odvisnost Slovenije je visoka (52,1%), vendar je nekoliko nižja od povprečne energetske odvisnosti v EU 27 (53,8%). Slovenija uvaža vse svoje naftne proizvode in zemeljski plin ter delno premog in električno energijo. Energetska intenzivnost Slovenije je za okoli 50% višja od povprečja v EU27. Cilj direktive EU o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, sprejete leta 2006, je doseganje 9% izboljšane energetske učinkovitosti (EE) v obdobju 2008-2016. Novi cilj podnebno-energetskega svežnja EU »20-20-20 plan« je 20% povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Od leta 1991 slovenska vlada podpira aktivnosti za energetsko učinkovitost. Izboljšanje energetske učinkovitosti je bil eden izmed ciljev strateških dokumentov o energetiki ReSROE (Resolucija o strategiji rabe in oskrbe z energijo v Sloveniji) od leta 1996 in ReNEP (Resolucija o nacionalnem energetskem programu) od leta 2004, ki jih je sprejel slovenski Državni zbor (parlament) v preteklih letih. Energetski zakon, sprejet leta 1999, določa cilj energetske politike, ki daje prednost učinkoviti rabi energije (URE) in izrabi obnovljivih virov energije. Cilji "Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2008-2016 (ANURE)", ki ga je slovenska vlada sprejela leta 2008, vključujejo sklop instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih, industriji, prometu in terciarnih sektorjih. Cilj ANURE je prihranek najmanj 4261 GWh ali 9% izhodiščne porabe končne energije v obdobju 2008-2016. Kazalniki trendov energetske učinkovitosti kažejo precejšnje izboljšanje v obdobju 1998 do 2007. Izboljšanje energetske učinkovitosti je bilo doseženo v vseh sektorjih dejavnosti: predelovalnih dejavnostih, v prometu in v gospodinjstvih. Prispevek analizira strukturo, trende porabe energije in kazalnike energetske učinkovitosti po sektorjih gospodarske dejavnosti. V članku je opisan pregled politike in ukrepov energetske učinkovitosti.
COBISS.SI-ID: 24555815
Razvoj industrijskih podjetij temelji na zagotavljanju konkurenčnosti na globalnih trgih, pri čemer ima pomembno vlogo zmanjšanje rabe energije, stroškov ter optimizacija proizvodnega procesa. Sodobni industrijski procesi postajajo vse bolj kompleksni, vzorci rabe energije pa izredno dinamični, zaradi česar je identifikacija povezav med rabo energije in emisijami posameznih procesov zelo zahtevna. Sistematičen pristop k analizi industrijskih energetskih sistemov mora temeljiti na ustreznem znanju in razumevanju interakcij med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na energetsko učinkovitost. Predlagan metodološki pristop k upravljanju z energijo upošteva, tako učinkovitosti posameznih tehnologij, kot tudi njihovo vpetost v proizvodni proces. Podajamo metodologijo za optimizacijo proizvodnje in upravljanje z energijo v energetsko intenzivnih industrijskih panogah, ki temelji na kontekstualnih modelih in naboru gradnikov informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Metodologija omogoča kompleksno vrednotenje vpliva procesnih parametrov na porabo energije, emisij, analizo stroškov in simulacijo hipotetičnih prihodnjih stanj z namenom podpore pri načrtovanju proizvodnje. Predlagana metodologija temelji na štirih ključnih modelskih gradnikih: (1) zajem ambientalnih podatkov in določanje konteksta; (2) modeliranje rabe energije in napovedovanje; (3) podpora odločanju ter (4) repozitorij znanja. Metodologija omogoča tudi spremljanje in vrednotenje ostalih vplivnih parametrov, ki niso direktno povezani s proizvodnim procesom pa vendar nanj lahko vplivajo. V ta namen smo predlagano metodologijo preskusili tudi v industrijskem okolju, kjer smo analizirali vpliv obnašanja procesnih operaterjev na proizvodni proces. Rezultati kažejo na potencial za širšo uporabo predlagane metodologije v industrijskih podjetjih, predvsem na področju trajnostne preobrazbe industrijskih proizvodnih procesov.
COBISS.SI-ID: 29442599
Zbrali smo vzorce šestih rdečih borov (Pinus silvestris), šestih smrek (Picea abies) in enega gorskega javora (Acer pseudoplatanus), rastočih na odlagališču uranove jalovine na Borštu. Določili smo specifične aktivnosti U-238, Th-230, Ra-226 in Pb-210 v lesu, poganjkih ter enoletnih iglicah oziroma listih. Posamezne radionuklide smo z ustreznimi radiokemijskimi postopki osamili iz vzorcev in zatem določili njihove specifične aktivnosti s pomočjo alfa spektrometričnih meritev. Izračunali smo tudi koncentracijska razmerja za posamezne radionuklide v različnih delih rastlin.
COBISS.SI-ID: 25251367
Izvedena je bila primerjava modelnih pristopov za oceno obsevnih doz prostoživečih organizmov, ki je v največji meri upoštevala variabilnost doznih ocen. Udeleženci študije, ki je obravnavala primer površinskega odlagališča radioaktivnih odpadkov v Avstraliji, so uporabili različne modelne pristope in vire informacij za ocene hitrosti doz ter različne specifične aktivnosti radionuklidov v tkivih, za širok nabor organizmov izpostavljenih kontaminirani zemlji. Rezultati so pokazali, da je najpomembnejši dejavnik vpliva na variabilnost ocene hitrosti doz (z vplivom do treh redov velikosti) faktor prenosa radionuklida iz zemlje v organizem, ki vključuje spremenljivost samega faktorja kot tudi računski model prenosa. Dodatni vir variabilnosti je povezan z drugimi faktorji modela kot so: način konceptualizacije in modeliranja oblike izpostavljenosti (dva reda velikosti); kateri potomec je vključen skupaj s prednikom (tipično manj kot en red velikosti); in parametri izračuna doze vključno z utežnimi faktorji sevanja in doznimi pretvorbenimi koeficienti (tipično manj kot en red velikosti). Za zajetje in opis variabilnih modelskih parametrov in rezultatov so bili uporabljeni verjetnostni pristopi k parametrizaciji modelov. Študija je pokazala potrebo po nadaljnjem ovrednotenju mehanizmov, ki vplivajo na prenos radionuklidov iz zemlje v organizme, za boljše ocene hitrosti doz na kopenske prostoživeče organizme. Večina obstoječih kod vsebuje omejitve glede prenosnih poti in oblik v primerih, ko so organizmi izpostavljeni podpovršinski kontaminaciji zaradi ukoreninjenja, vkopavanja ali uporabe specifičnih delov odlagališč za prebivališča.
COBISS.SI-ID: 26468391
S pomočjo sekvenčnega ekstrakcijskega postopka je bila določena porazdelitev naravnih radionuklidov v sedimentih vodotokov, na katere potencialno vplivajo odpadki z odlagališč jalovine nekdanjega rudnika na Žirovskem vrhu. Obravnavani sedimenti so bili zbrani na treh lokacijah nad odlagališči in na treh lokacijah pod odlagališči. Uporabljen je bil harmonizirani štiristopenjski sekvenčni ekstrakcijski postopek BCR. V vsaki frakciji so bili analizirani radionuklidi U-238, Th-230, Ra-226, Pb-210 in Po-210. Pričakovano je bilo, da bo frakcionacija naravnih radionuklidov v vzorcih nad odlagališčem različna od frakcionacije vzorcev z odlagališč, kjer je bilo njihovo kemijsko okolje spremenjeno zaradi procesa ekstrakcije urana. Ta različnost bi omogočila zaznavo radionuklidov iz samih odlagališč, ki bi prešli v nizvodne sedimente. Rezultati so nedvoumno potrdili višje koncentracije aktivnosti nizvodno v primerjavi z vzorci nad odlagališči. Vendar pa so bile te razlike geografsko močno omejene, tako, da so bile zaznavne zgolj 5 km nizvodno. Razlike v frakcionaciji radionuklidov nad in pod odlagališči so bile v nasprotju s pričakovanji večinoma statistično nepomembne. Edini statistično pomembni razliki sta bili za U-238 in Ra-226 v drugi frakciji (frakcija oksidov Fe in Mn) ter Po-210 v zadnji, četrti frakciji (frakcija ostanka) uporabljenega sekvenčnega ekstrakcijskega postopka.
COBISS.SI-ID: 26522407
Izgradnja terminala za UZP (Utekočinjen Zemeljski Plin) firme TGE (TGE Gas Engineering GmbH) je načrtovana ob slovenski obali v bližini Kopra. Predvidena sta še dva terminala za utekočinjeni zemeljski plin: eden v tržaškem pristanišču in drugi sredi morja v Tržaškem zalivu v Italiji. Namen tega prispevka je osredotočenje na navtične dejavnosti in kvantitativna ocena tveganja kot posledica povečanih aktivnosti z utekočinjenim zemeljskim plinom. Pomorski promet je obsežen in zajema različna plovila: kontejnerske ladje, tankerje, ladje za splošne tovore, potniške ladje in trajekte, ladje za prevoz razsutih tovorov, ro-ro ladje, itd.; in veliko število rekreativnih in ribiških plovil, ki se lahko nahajajo na plovnih koridorjih do pristanišč v Tržaškem zalivu. Približno 2500 ladij letno pristane v Luki Koper in podobno v tržaškem pristanišču ter nekaj sto v bližnjem pristanišču Tržič. Kvantitativna analiza tveganja za možnost trčenja ladij ali nasedanja temelji na analizi dejanskega pomorskega prometa, ki je beležen z AIS (Automatic Identification System).
COBISS.SI-ID: 2348643