Zaradi zelo omejenih domačih energetskih virov in sorazmerno visoke uvozne energetske odvisnosti, so obnovljivi viri energije (OVE) tradicionalno eden ključnih strateških virov energije v Sloveniji, kjer je lesna biomasa količinsko najpomembnejši vir, ki mu sledi hidroenergija, v precej manjšem obsegu pa drugi viri OVE (tekoča biogoriva, geotermalna energija, bioplin in sončna energija). OVE bodo v prihodnje prevzemali vse večjo vlogo pri oskrbi z energijo in dolgoročno lahko z izrazitim povečanjem energetske učinkovitosti postanejo glavni vir energije v Sloveniji. Za to imamo tako naravne danosti kot tudi možnosti za lasten tehnološki razvoj na tem področju. Pri tem gre za velik razvojni izziv za celotno družbo, ki bo imel pozitivne učinke na vse sektorje gospodarstva, zahteva pa sistematičen pristop in dobro podporo za kakovostno izvedbo. Prednostna pri proizvodnje električne energije iz OVE je izraba vseh okoljsko sprejemljivih potencialov za hidroenergijo, kjer lahko uporabimo domačo tehnologijo in zagotovimo izvedbo projektov skoraj v celoti. Z nižanjem stroškov sončnih elektrarn se možnosti njihove uporabe izrazito povečujejo. Ob pričakovanem tehnološkem razvoju in tehnološkem preboju hranilnikov električne energije, bi se uporabnost sončne energije izrazito povečala, tudi v povezavi z razvojem električnih vozil. Uplinjanje lesne biomase predstavlja velik potencial za visoko učinkovito izrabo domače lesne biomase v soproizvodnji z visokim izkoristkom v sistemih daljinskega ogrevanja, industriji in storitvah. Sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (DOH) bodo v prihodnje še v večji meri omogočali izkoriščanje odvečne toplote v industriji in izkoriščanje različnih OVE (lesna biomasa, geotermalna energija, sončna energija …). Velik izziv predstavljajo tehnološke rešitve za oskrbo visokotemperaturne toplote iz OVE v industriji. V prometu zdajšnji razvoj tehnologij nakazuje, da bosta motorna goriva v cestnem prometu nadomestila predvsem električna energija in vodik, ki ju lahko proizvajamo iz OVE, naprednejša biogoriva tretje generacije, pa bi bila lahko alternativa v letalskem prometu.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 29863719Metodologija določanja podpor električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom podaja metodološki okvir za izračun referenčnih stroškov električne energije (RSEE) in podpor za proizvodne naprave (PN) za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE), ki vstopajo v podporno shemo po letu 2016. Podporna shema vključuje zelo širok nabor različnih tehnologij PN, kjer je v zadnjem času opazen velik tehnološki napredek, ki se odraža v povečani tržni ponudbi ter hitrih spremembah cen tehnologij. Skupaj z zelo dinamičnimi razmerami na trgu električne energije ter ostalih energentov zato podporna shema deluje v izredno dinamičnem okolju, ki za kvalitetno in stroškovno učinkovito izvajanje zahteva redno spremljanje delovanja sheme ter hitro odpravo pomanjkljivosti s ciljem doseganja zastavljenih ciljev OVE in URE s čim nižjimi sredstvi. Metodologija določanja RSEE temelji na določanju celotnih letnih stroškov delovanja PN OVE in PN SPTE. Pri izračunu RSEE se upoštevajo tehnološki in obratovalni parametri, spremenljivke ter stroškovne kategorije in prihodki.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 30230055Določen je ogljični odtis mehanizirane pridelave sadja v Sloveniji. Opravljena je analiza ogljičnega odtisa v primeru, konvencionalne, integrirane in ekološke sadjarske pridelave za tri velikosti kmetij (mala, srednja in velika) ter pet vrst sadja (jabolka, hruška, breskev, marelica in oljka). Pri vseh mehaniziranih delovnih operacijah se uporablja mineralno dizelsko gorivo za pogon traktorjev z agregatiranimi priključnimi stroji. V analizi so zajete ekvivalentne emisije CO2 iz porabljenega mineralnega dizelskega goriva za pogon mehanizacije (direktna energija, ki se porabi v procesu sadjarske pridelave). Poleg ekvivalentnih emisij CO2 iz mineralnega dizelskega goriva so zajete tudi emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi uporabe organskih in mineralnih gnojil v pridelavi in preračunane na ekvivalent CO2. V primeru konvencionalne pridelave je predvidena uporaba mineralnih gnojil, pri integrirani kombinacija mineralnega in organskega gnojila, pri ekološki pridelavi pa samo organskega gnojila. Seštevek ekvivalentnih emisij CO2, ki nastanejo zaradi uporabe mineralnega dizelskega goriva in ekvivalentnih emisij CO2 iz različnih vrst gnojil uporabljenih v procesu pridelave sadja, da skupno emisijo CO2ekv./t pridelka – sadja v pridelavi. Ugotovljeno je, da so emisije CO2ekv./t pridelka – sadja, najnižje pri integrirani, višje pri konvencionalni ter najvišje pri ekološki pridelavi sadja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4972136Dosežek predstavlja mentorstvo vodje programske skupine mladi raziskovalki, ki uspešno zaključila doktorsko delo in zagovarjala doktorsko disertacijo na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. V svojem delu je doktorandka je proučila vpliv začetnega dela jedrskega gorivnega cikla na zelenjavo, potencialno onesnaženo zaradi obratovanja rudnika in predelovalnice uranove rude.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 287885056Cestni promet prispeva velik delež emisij in porabe energije. Prehod na druge načine prevoza se pogosto obravnava kot pristop za boj proti emisijam. Spremembe vedno niso mogoče, ker ponekod drugi načini prevoza niso dovolj razviti zaradi nizke gostote prebivalstva ali drugih razlogov. Prispevek obravnava možnost boja proti emisijam in porabi energije z optimizacijo upravljanja prometa. Modele mikrosimulacije prometa smo uporabili za pridobitev trajektorije vozil in za izračun emisij. Izkazalo se je, da so obseg in upravljanje prometa pomembno vplivajo na emisije vozil. Preverili smo možnost uporabe modela izračuna emisij in specifične moči vozil. Model specifične moči vozil ima več prednosti v primerjavi z običajnimi modeli emisij, ko vozila poganjajo alternativni pogoni.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2772835