V članku se lotevamo problemov statističnega strojnega prevajanja med visoko pregibnimi jeziki. Tudi v primeru prevajanja med dvema sorodnima jezikoma je zaradi razpršenih podatkov potreben dovolj velik učni korpus. Problem razpršenosti podatkov omilimo z uporabo faktoriziranega prevajanja. V članku predlagamo dve njegovi razširitvi. Prva razširitev je vpeljava bolj splošnega asinhronega okvirja učenja komponent prevajalnika, v našem primeru modela lem, modela morfosintaktičnih oznak in modela besednih oblik. Poravnavanje v vsaki komponenti je izvedeno neodvisno od poravnavanj v ostalih komponentah. Drugo razširitev predstavlja bolj učinkovita uporaba dvojezičnega slovarja v modelih prevajanja. Predlagane razširitve prevajalnika smo testirali na jezikovnem paru slovenščina – srbščina. Uporabili smo prosto dostopni korpus OpenSubtitle. Rezultati kažejo izboljšane vrednosti avtomatskih metrik BLEU in TER.
COBISS.SI-ID: 17900054
V poglavju smo definirali različne faktorje, ki vplivajo na kakovost uporabniške izkušnje v kontekstu omrežnih storitev, medijskih vsebin in drugih različnih aplikacij. Vplivni faktorji so kompleksni ter med seboj povezani, razdelimo pa jih lahko v sledeče tri kategorije: človeški, sistemski, kontekstni. V skupini človeških vplivnih faktorjev smo se osredotočili na različne kognitivne procese, ki vplivajo na kakovost uporabniške izkušnje. V skupini sistemskih vplivnih faktorjev imaj pomembno vlogo sledeči: vsebina, medij, omrežje, terminalska oprema. Najbolj raznolika je skupina kontekstnih vplivnih faktorjev, ki jo sestavljajo časovni, družbeni, ekonomski, ciljni in tehnični kontekst.
COBISS.SI-ID: 17737238
Multimodalni vmesniki, ki vključujejo pogovorne agente omogočajo razvoj novih konceptov strategij upravljanja interakcije v okviru vmesnikov človek-stroj. Takšni vmesniki omogočajo uporabo novih neverbalnih komunikacijskih kanalov, kot so na primer naravna vizualizacija govora, obrazna mimika in različno gibanje telesa. Da bi omogočili simuliranje človeku podobnega komunikacijskega obnašanja, smo izvedbo gibanja zasnovali na rezultatih analiz različnih obnašanj, taktik izvedbe in že izvedenih pristopov modeliranja. V članku predstavljamo novo okolje za modeliranje človeku podobnega neverbalnega obnašanja, imenovanega ogrodje EVA. V predstavljeni študiji smo se osredotočili na vizualizacijo govora in sintezo neverbalnega obnašanja, kar definiramo s pomočjo hierarhično definiranih dogodkov obnašanja, zapisanih v obliki XML, in definiranih vzorcev gibanja, ki jih lahko prilagajamo v odvisnosti od želene izraznosti. Glavni cilj predstavljene sheme označevanja abstraktnega gibanja je omogočitev sinteze človeku podobnega neverbalnega obnašanja.
COBISS.SI-ID: 17861654
Prispevek predstavlja nov sistem tvorjenja neverbalnega obnašanja za sintezo koverbalnih gest, ki za krmiljenje sistema uporablja izhodne podatke sistema avtomatske sinteze govora. Podrobneje sta predstavljeni arhitektura sistema in slovnica, ki jo uporabimo za sinhronizacijo neverbalnih izrazov z verbalno informacijo v simbolni in časovni domeni. Prav tako je predstavljen način, na katerega je izbrana vizualna predstavitev pomena, kako je kot zaporedje faz pomika definirana struktura njenega poteka (zasnovana na leksikalnem zapisu in semiotičnih pravilih) in kako lahko poravnamo faze premikov ter trajanje premikov z verbalno vsebino. Nadalje je predstavljen način definiranja procedurne skripte, ki izvede sinhronizirano verbalno in neverbalno obnašanje. Tvorjeno sintetično obnašanje odraža visoko stopnjo sinhronizacije ustnic, ikoničnih, simbolnih in indeksikalnih izrazov. Vrednotenje rezultatov sinteze obnašanj je potrdilo naravnost sintetiziranih sekvenc in pokazalo, da te ustrezno predstavljajo verbalno vsebino.
COBISS.SI-ID: 17284886
Izboljšanje slike prstnega odtisa je ključni korak pri sistemih samodejnega prepoznavanja prstnih odtisov. V primeru slabe kvalitete prstnih odtisov lahko algoritmi izločanja značilk izločijo napačne značilke, kar povzroči nepravilno primerjavo prstnih odtisov in posledično neuspešno delovanje sistemov identifikacije oseb na osnovi prstnih odtisov. Tehnike izboljšanja kvalitete slik prstnih odtisov vključujejo postopke definirane v frekvenčni domeni, prostorski domeni, ali kombinacijo obeh vrst postopkov. V članku avtorji predstavljajo postopek lokalne blokovne normalizacije in tehniko pohitritve dvostopenjskega algoritma izboljšanja kvalitete slike prstnega odtisa. Pri tem je izboljšanje kvalitete najprej izvedeno s postopki, definiranimi v prostorski domeni, v drugem koraku pa v frekvenčni domeni. Tehnika normalizacije vključuje lokalno blokovno normalizacijo z uporabo različnih velikosti bloka. Rezultati vrednotenja uspešnosti predlaganega postopka ob uporabi javno dostopne baze prstnih odtisov FVC2004 so pokazali, da predlagan postopek normalizacije pospeši izvajanje algoritma in izboljša rezultate izboljšanja kvalitete slike v primerjavi z globalno in lokalno normalizacijo ter tudi izboljša uspešnost sistema samodejne identifikacije prstnih odtisov.
COBISS.SI-ID: 17967126