Kot rezultat konvergence različnih internetnih storitev, lahko IP televizijo (IPTV) obravnavamo kot najbolj razširjen uporabniški vmesnik, ki je prisoten na zelo različnih uporabniških področjih. IP televizijo uporabljajo praktično vse generacije uporabnikov in preko nje vzpostavljajo socialne stike. Ob tehnološkem napredku na področju razvoja IP televizije oziroma digitalnih platform in multimedijskih vsebin se hkrati povečuje tudi kompleksnost uporabniških vmesnikov, ki v določenih populacijah povzroča nezainteresiranost za uporabo in tehnološko izključenost. Interaktivnost in afektivne vsebine so s stališča uporabniških vmesnikov ključni dejavniki prihajajočih aplikacij, ki bodo vključevale elemente interakcije človek-stroj. Dojemanje in razumevanje posredovane informacije (pomena) je tesno povezano z vizualnimi in neverbalnimi elementi, ki jih govorci tvorijo pri neposredni govorni komunikaciji človek-človek. V tem smislu koverbalno obnašanje prinaša dodatno informacijo in pomeni doprinos k uspešnosti komunikacije. Prispeva k uspešnemu doseganju komunikacijskega cilja sogovornika in omogoča vključevanje množice drugih informacij v posredovano sporočilo. Te lahko vključujejo informacije o psihološkem stanju, odnosu in osebnosti sogovornika. V prispevku avtorji rešujejo problem kompleksnosti in tehnološke izključenosti z integracijo naravnega, človeku prijaznega multimodalnega izhoda, ki vključuje nov način kombiniranja podatkovno in s pomočjo pravil krmiljenjega generatorja koverbalnega obnašanja. S predlaganim pristopom lahko potrebne značilke samodejno izločimo iz neoznačenega, splošnega besedila. Jedro prispevka obravnava procese, ki modelirajo in sinhronizirajo neverbalne značilke z verbalnimi značilkami, tudi v primeru neznanih kontekstov in/ali omjeno kontekstno informacijo. Predlagan postopek vključuje koncepta podatkovno vodenega pristopa (prozodika govora, repozitorij motoričnih gibov) in pristopa na osnovi pravil (slovnica, nabor gest). Postopek najprej klasificira komunikacijski namen, nato določi nabor koverbalnih značilk in njihove oblike za posamezno kretnjo, generira zaporedje časovno usklajenih koverbalnih značilk in jih nato izvede v obliki človeku podobnih koverbalnih kretenj. Na ta način lahko informacijo predstavimo v obliki smiselnih in časovno usklajenih koverbalnih značilk, ki so posredovane skupaj s sintetiziranim govornim signalom po komunikacijskem kanalu, ki najbolje ustreza uporabniku.
COBISS.SI-ID: 19965206
V članku se avtorji osredotočajo na definiranje sistema razpoznavanja govora za slovenski jezik z velikim slovarjem besed. Trenutno so sistemi razpoznavanja govora sposobni uporabe slovarjev velikosti od 20,000 do 100,000 besed. Večina takšnih sistemov je izvedena za angleški jezik, ki sodi v skupino nepregibnih jezikov. Slovenski jezik, kot eden izmed slovanskih jezikov, sodi v skupino pregibnih jezikov. Njegova bogata morfologija predstavlja največji problem pri razpoznavanju govora z velikim slovarjem besed. V primerjavi z angleškim jezikom zahteva slovenski jezik za približno desetkrat večji slovar besed, da z njim pokrijemo podoben odstotek besedila. Posledično je pri določeni velikosti slovarja zaradi omenjene razlike stopnja besed izven slovarja za slovenski jezik mnogo višja. Tako imajo besede, ki jih ni v slovarju, direkten vpliv na uspešnost razpoznavanja. Pri definiranju novega iskalnega algoritma so zato avtorji upoštevali značilnosti pregibnih jezikov in omejili pravilen vrstni red podbesenih enot ter uporabili ločen jezikovni model, zgrajen na podbesednih enotah. Predlagan iskalni algoritem kombinira lastnosti podbesednih modelov (zmanjšana stopnja besed izven slovarja) in besednih modelov (dolžina konteksta). Algoritem prav tako omogoča boljše omejevanje iskalnega prostora za podbesedne modele. Z uporabo podbesednih modelov izboljšamo uspešnost razpoznavalnika in dosežemo primerljiv iskalni prostor z iskalnim prostorom celobesednega razpoznavalnika. Predlagani postopek smo ovrednotili z uporabo baze izgovarjav SNABI.
COBISS.SI-ID: 11385366
Razmerje med besedilom oz. govorom in kontekstom sodi med temeljna področja pragmatičnih raziskav in poznavanje tega lahko pripomore k boljšemu razumevanju jezikovne rabe. V tem prispevku izhajamo iz rezultatov analize rabe diskurznih označevalcev v dveh konverzacijskih žanrih (telefonski pogovori in televizijski intervjuji) in na njihovi podlagi ugotavljamo vpliv konteksta na njihovo rabo v obeh analiziranih žanrih. V prvem koraku opazujemo pomembne razlike med obema žanroma, pri čemer se pokaže, da so diskurzni označevalci bistveno pogosteje rabljeni v telefonskih pogovorih kot v televizijskih intervjujih. V drugem koraku identificiramo kontekstualne faktorje, ki vplivajo na razlike v rabi. Na ta način dobimo boljši vpogled v analizirani vidik razmerij med kontekstom in govorom ter identificiramo nekatere značilnosti analiziranih žanrov.
COBISS.SI-ID: 12612886
Avtorji v članku predlagajo časovno in pomnilniško učinkovito arhitekturo sistema avtomatske sinteze govora. Predlagano arhitekturo lahko učinkovito uporabimo v aplikacijah z neomejenimi domenami, ki zahtevajo funkcinalnost večjezičnosti ali poliglotskosti. Vključitev mehanizma vrst, heterogenih relacijskih grafov in mehanizma končnih avtomatov definira zmogljivo, zanesljivo in preprosto obvladljivo arhitekturo sistema avtomatske sinteze govora. Prilagodljiv in jezikovno neodvisen okvir omogoča učinkovito vključitev vseh postopkov avtomatske sinteze govora. Heterogene relacijske grafe uporabljamo za predstavitev lingvistične informacije in konstruiranje značilk. Končne avtomate uporabljamo za časovno in pomnilniško učinkovito predstavitev jezikovnih virov, za izvedbo časovno in pomnilniško učinkovitih procesov iskanja in ločitev jezikovno odvisnih viorov od jezikovno neodvisnega jedra sistema sinteze govora. Mehanizem vrst uporablja več podatkovnih struktur in je je odgovoren za proženje vseh modulov jedra sistema sinteze govora, ki procesirajo vhodno besedilo. V predlagani arhitekturi uporabljajo vsi moduli enake podatkovne strukture za pridobivanje lingvistične informacije o vhodnem besedilu. Vsi vhodni in izhodni podatkovni formati so kompatibilni, struktura je modularna in zamenljiva, objektno orientirana in preprosta za vzdrževanje. Predlagana arhitektura je bila uspešno uporabljena pri izvedbi sistema sinteze govora za slovenski jezik PLATTOS.
COBISS.SI-ID: 11323158
V članku avtorji predstavljajo problem izvedbe in umerjanja merilnega jedra, vgrajenega v mikrokrmilnik EM773 proizvajalca NXP. Merilno jedro je uporabljeno v aplikacijah pametnega merjenja za zbiranje podatkov o porabljeni energiji in krmiljeno z uporabo umerjenih parametrov merilnega jedra. Namen raziskave je bil razvoj postopka, ki bo operaterjem omogočil določitev in verifikacijo optimalnih parametrov , ki bodo omogočili doseganje največje možne zanesljivosti. Ustrezno umerjena merilna jedra lahko uporabimo kot osnovo za množico produktov, ki jih uporabljamo v inteligentnih okoljih. V članku se avtorji osredotočajo predvsem na obravnavo težav razvoja, avtomatizacije, izvedbe in verifikacije predstavljenega postopka.
COBISS.SI-ID: 18658838
Prispevek predstavlja nov sistem tvorjenja neverbalnega obnašanja za sintezo koverbalnih gest, ki za krmiljenje sistema uporablja izhodne podatke sistema avtomatske sinteze govora. Podrobneje sta predstavljeni arhitektura sistema in slovnica, ki jo uporabimo za sinhronizacijo neverbalnih izrazov z verbalno informacijo v simbolni in časovni domeni. Prav tako je predstavljen način, na katerega je izbrana vizualna predstavitev pomena, kako je kot zaporedje faz pomika definirana struktura njenega poteka (zasnovana na leksikalnem zapisu in semiotičnih pravilih) in kako lahko poravnamo faze premikov ter trajanje premikov z verbalno vsebino. Nadalje je predstavljen način definiranja procedurne skripte, ki izvede sinhronizirano verbalno in neverbalno obnašanje. Tvorjeno sintetično obnašanje odraža visoko stopnjo sinhronizacije ustnic, ikoničnih, simbolnih in indeksikalnih izrazov. Vrednotenje rezultatov sinteze obnašanj je potrdilo naravnost sintetiziranih sekvenc in pokazalo, da te ustrezno predstavljajo verbalno vsebino.
COBISS.SI-ID: 17284886
Razvita je bila nova izjavna temporalna logika razvejanega časa ACTLW (Action-based Computation Tree Logic with unless operator). Namenjena je formalni specifikaciji lastnosti sistemov, opisanih z dogodkovno usmerjenimi modeli. Logika ACTLW je fleksibilnejša od ACTL. V članku so predstavljeni algoritmi za globalno preverjanje modelov formul ACTLW z računanjem fiksnih točk in uporabo simbolične predstavitve. Implementirani so bili v prototipnem programskem paketu EST. Uporaba ACTLW je prikazana na primeru avtomatične verifikacije znanih algoritmov za medsebojno izključevanje s paketom EST.
COBISS.SI-ID: 12047638
Avtorja predstavljata učinkovit in fleksibilen algoritem ter nov sistem načrtovanje, generiranje in izvedbo pogovornega obnašanja (koverbalnega obnašanja). Takšno obnašanje najbolje opišemo kot množico premikov delov telesa, ki so smiselni v določenih kontekstih. V smislu prozodike je obnašanje usklajeno s tvorjenim govornim signalom. Premiki in tvorjene oblike, kot koverbalno obnašanje, predstavljajo kontekstno povezavo med repertoarjem neodvisnih motoričnih elementov (oblike, premiki in poze, ki jih lahko pogovorni agent reproducira in izvaja) in namenom/pomenom pripadajoče sekvence govora (kontekstom). Dejanski namen/pomen izgovorjene vsebine identificiramo ob pomoči jezikovno odvisnih lingvističnih oznak in prozodije govora. Baza znanja , ki jo uporabimo za določitev namena/pomena besedila je zasnovan na jezikoslovni analizi in klasifikaciji besedila v semiotične podrazrede, ki jih določimo z označevanjem multimodalnega korpusa ob uporabi predlagane sheme označevanja EVA. Predlagana shema omogoča zajem značilnosti na funkcionlnem (kontekstno odvisnem), kot tudi opisnem (kontekstno neodvisnem) nivoju. Funkcionalni nivo zajema visokonivojske značilke, ki opisujejo korelacijo med govorom in koverbalnim obnašanjem; opisni nivo omogoča zajem in definiranje poz telesa ter oblik z visoko razločljivostjo, neodvisno od verbalne vsebine. Predlagana shema označevanja tako omogoča ne samo povezovanje govora in gest na semiotičnem nivoju, pač pa služi tudi kot osnova za definiranje kontekstno neodvisnega repertoarja premikov in oblik.
COBISS.SI-ID: 19378454
Članek obravnava formalno modeliranje krmiljenja dostopa do medija v brezžičnih osebnih omrežjih IEEE 802.15.4 brez omogočenih vodilnih okvirjev z verjetnostnimi časovnimi avtomati, kot jih podpira verjetnostni preverjalnik modelov PRISM. V teh omrežjih naprave tekmujejo za medij z izvajanjem nerežnega algoritma za sodostop z zaznavanjem nosilca in izogibanjem trkom. V literaturi je bil predlagan model omrežij z dvema postajama, ki pošiljata podatke dvema različnima ciljnima postajama. Ta model smo izboljšali in na njegovi osnovi predlagamo dva načina modeliranja omrežja s poljubnim številom oddajnih postaj, od katerih ima vsaka svojo ciljno postajo. V članku je pokazano, da sta modela, dobljena na oba načina, veljavna tudi za zvezdasto omrežje s poljubnim številom postaj, ki pošiljajo podatke isti ciljni postaji. Predlagamo tudi, kako modelirati takšno omrežje, če nekatere oddajne postaje niso v radijskem dosegu drugih, tj. če so skrite. V članku je predstavljenih nekaj rezultatov, dobljenih za te modele z verjetnostnim preverjanjem modelov z uporabo orodja PRISM.
COBISS.SI-ID: 16807958
Številni problemi, ki izvirajo iz realnega sveta, so zelo kompleksni. Za njihovo reševanje potrebujemo algoritme, ki znajo poiskati globalni optimum, ne glede na posebnosti problema. V tem članku predstavljamo samoprilagodljiv algoritem diferencialne evolucije, poimenovali smo ga jDEscop, za reševanje obsežnih optimizacijskih problemov z zveznimi spremenljivkami. Predlagani algoritem uporablja tri strategije in mehanizem za zmanjševanje populacije. Opravili smo primerjavo našega algoritma s tremi znanimi algoritmi iz literature. Izvedli smo neparametrične statistične teste, ki so pokazali, da je predlagani algoritem v večini primerov signifikantno boljši od ostalih treh.
COBISS.SI-ID: 14398230