Patent št. DE 102014200907 A1, z dne 23. 07. 2015 opisuje in ščiti referenčne vzorce ki so izdelani iz permeacijskega elementa na osnovi elastomernih materialov ter primernega hermetično zaprtega rezervoarja. Ko rezervoar napolnimo s plinom ali tekočino, le ta prodre v elastomerni material in se v njem raztopi. Če referenčni vzorec damo v vakuumski sistem, se raztopljeni plini pričnejo sproščati v vakuum z znano vrednostjo plinskega pretoka, s katero simuliramo razplinjevanje izbranega plina Referenčno vrednost plinskega pretoka iz vzorca lahko certificira nacionalni laboratorij na primarnem merilnem sistemu za razplinjevanje, drugi laboratoriji pa ga potem uporabijo za validacije svojih sistemov in merilnih metod. Referenčni vzorci so primerni tudi za medlaboratorijske primerjave različnih merilnih sistemov.
F.32 Mednarodni patent
COBISS.SI-ID: 1194410Češki Meroslovjni Institut (CMI) je sodeloval v ključni medlaboratorijski primerjavi CCM.P-K12 (Majhni pretoki plina helija v vakuum-helijeve netesnosti ali puščanja), vendar so njihovi rezultati preveč odstopali od referenčne vrednosti. Naš laboratorij na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije (IMT) je v CCM.P-K12 uspešno dokazal svoje merilne sposobnosti in je imel merilne negotovosti primerljive z vodilnima laboratorijema na tem področju, NIST iz ZDA in PTB iz Nemčije. Po ugotavljanju in odpravljanje vzrokov za neuspeh so prosili naš laboratorij, da kot pilotni laboratorij sodeluje v bilateralni interkomparaciji med IMT in CMI, ki je pridobila oznaka CCM.P-K12.1 Kot prenosni etalon je bil uporabljen He permeacijski leak z nominalnim pretokom 3E-11 mol / s (7,4E-7 mbar L s-1) pri 23 ° C . Oba laboratorijska standarda sta bila identična tistim iz prvotne interkomparacije CCM.P-K12 in veljata za primarno realizacijo pretoka plina He. V tej bilateralni interkomparaciji je CMI uspešno dokazal svoje merilne zmogljivosti po odpravi napak, ki so jih naredili v prvotni interkomparaciji.
D.06 Zaključno poročilo o tujem/mednarodnem projektu
COBISS.SI-ID: 1195690Cilj raziskave je bil pripraviti vzorce ki bodo v vakuumskem okolju oddajali pline z dobro znanim pretokom in sestavo plinske mešanice (razplinjevanje). Taki vzorci so potrebni v vakuumskem meroslovju za kalibracijo in validacijo merilnih sistemov za določanje razplinjevanja vakuumskih materialov. Poglavitni kriteriji pri iskanju primernega materiala so bili: (1)primerna topnost različnih plinov v material, (2) difuzijska konstanta za različne pline v območju med 1e-8 cm2/s in 1e-6 cm2/s, ter (3) material mora biti primeren za uporabo v visokem vakuumu (ne sme oddajati par organskih spojin, ki bi kontaminirale vakuumski sistem). Tem kriterijem zadošča polimerni material Viton, ki se sicer tudi široko uporablja v vakuumski tehniki za tesnila. Odlika novih referenčnih vzorcev na osnovi Vitona je, da jih lahko "napolnimo" z različnimi čistimi plini in tudi plinskimi mešanicami, za pline, ki ne reagirajo kemično s polimernim materialom lahko pričakujemo reverzibilno in ponovljivo obnašanje. To je bilo potrjeno v naših eksperimentih in meritvah s plini H2, He, Ar, Kr, CH4, N2, O2 and CO.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1195434Revija Materiali in tehnologije - MIT je znanstvena serijska publikacija, ki objavlja izvirne znanstvene, pregledne znanstvene in strokovne članke ter tehnične novice, ki obravnavajo teoretična in praktična vprašanja naravoslovnih ved in tehnologij na področju kovinskih in anorganskih materialov, polimerov, vakuumske tehnike in nanomaterialov. Revija ima JCR - Faktor vpliva 0.548 (2014) Kot član uredniškega odbora je Janez Šetina zadolžen predvsem za področje vakuumskih materialov in tehnologij.
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
Namen delavnice je bil zbrati vodilne raziskovalce, ki trenutno delajo na razvoju, karakterizacijah in praktičnih aplikacijah različnih površinskih tankih slojev in postopkih obdelave površin materialov za rabo v ultravisokem (UHV) in ekstremno visokem vakuumu (XHV). Tanki sloji se uporabljajo kot nenaparljivi getri, za zmanjšanje koeficienta sekundarne emisije elektronov in za zmanjšanje razplinjevanja materialov. Delavnica je omogočila izmenjavo znanja in izkušenj strokovnjakov iz različnih institucij kot so pospeševalniki delcev in industrije vakuumske opreme. Delavnica je potekala v Accelerator Science and Technology Centre ( STFC Daresbury Laboratory, v Veliki Britaniji od 28.9. do 1.10. 2015. Janez Šetina je bil član mednarodnega organizacijskega odbora te delavnice.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja