Predavanje na mednarodni konferenci: v zahodnih balkanskih državah je figa poznana kot neizkoriščena sadna vrsta, ki uspeva vzdolž jadranske obale in na otokih. Za pospeševanje raziskovanje fige kot pomemben sestavni del trajnostnega kmetijskega ekosistema, je bila opravljena inventarizacija genskih virov fige v Sloveniji, na Hrvaškem in Črni gori. V študijo diverzitete je bilo vključenih 35 sort in 59 divjih, spontanih dreves, ki smo jih ovrednotili na 7 mikrosatelitskih regijah. Študija diverzitete je pokazala jasno razlikovanje med severnimi in južnimi vzorci ter potrdila kompleksnost v poimenovanju sort fig.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1537948868Organizacija mednarodne konference v okviru COST akcije FP1407, ki jo vodi dr. Kutnar. Konference se je udelezilo 70 raziskovalcev iz 21 drzav.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 280724992Članica SAAB (Znanstveni in strateški posvetovalni odbor EU programa ARIMNet2 za raziskave sredozemskega kmetijstva, sodelovanje pri razvoju in implementaciji dokumenta ISRA (Agenda za integracijo strateškega raziskovanja), ambasadorka za program ARIMNet2 na dogodkih, povezanih s cilji programa.
D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih
COBISS.SI-ID: 1537608644Članica uredniškega odbora
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
Blagajev volčin (Daphne blagayana) je nizka polegla grmovnica iz družine volčinovk (Thymelaeaceae). Zaradi svoje redkosti je praktično v vseh državah, v katerih se pojavlja, zavarovan z nacionalnimi akti. Namen naloge je bil ovrednotiti varstveni status Blagajevega volčina na podlagi različnih molekularnih markerjev. Današnji areal Blagajevega volčina je fragmentiran in obsega Balkanski polotok in južne romunske Karpate. Način nastanka fragmentiranih nahajališč ni znan. Po eni od razlag naj bi Blagajev volčin v interglacialu zasedal strnjen areal in se iz njega širil proti severu in severozahodu, po drugi pa naj bi bila fragmentirana severna nahajališča posledica razkosanja v glacialu in kot taka naj bi se ohranila do danes. Način nastanka izoliranih populacij igra vlogo pri znotrajpopulacijski in medpopulacijski genski variabilnosti, kar posledično vpliva tudi na varstvo vrste. Vzorčenje Blagajevega volčina je potekalo na 21 lokacijah znotraj celotnega areala vrste v letih 2009 in 2010. Kot orodje za oceno varstvenega statusa smo uporabili kloroplastno DNA ter AFLP markerje. V filogeografsko analizo smo vključili 95 rastlin iz vseh 21 populacij. Raziskava je temeljila na analizi petih medgenskih vmesnikov kloroplastne DNA: rpl20-rps12, atpB-rbcL, trnL-F, psbA-trnH ter trnK-matK skupaj z genom matK. Rezultati kažejo na obstoj treh skupin: severne skupine, ki vključuje slovenske in italijanske populacije, južne skupine, ki vključuje populacije iz Makedonije, Črne gore in Stolca (BiH) ter osrednje skupine, ki vključuje ostale vzorčene populacije. Tako haplotipna kot nukleotidna raznovrstnost sta najvišji v osrednji, najnižji pa v severni skupini. V drugem delu raziskave smo s pomočjo dominantnih AFLP markerjev ocenili genetsko strukturo izbranih 13 populacij ter ocenili genski pretok med njimi. Rezultati kažejo na razmeroma močno genetsko diferenciacijo vrste (FST = 0,4) in na odsotnost genskega pretoka med oddaljenimi populacijami. S pomočjo programov STRUCTURE in BAPS smo populacije razvrstili v skupine, ki pa niso popolnoma usklajene s skupinami glede na kloroplastno DNA. Neusklajenost vzorcev, ki jih kažeta kloroplastna DNA in AFLP, lahko pripišemo različnim načinom razmnoževanja posameznih populacij ter različnemu načinu dedovanja kloroplastne in jedrne DNA. Na podlagi obeh markerskih sistemov lahko za Blagajev volčin predlagamo identifikacijo treh evolucijsko pomembnih enot (angl. Evolutionary significant units; ESU) in ene dodatne upravljavske enote (angl. Management units; MU), na katere bi se moralo osredotočiti varovanje vrste v prihodnosti.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4214694