Za zagotavljanje učinkovitosti in varnosti podobnih bioloških zdravil moramo dokazati njihovo primerljivost z referenčno molekulo originatorja. V članku smo opisali metodo, ki združuje jedrsko magnetno resonanco za merjenje konformacije molekul in matematično metriko za merjenje biološke podobnosti. Namen omenjene metodologije je da povzamemo kompleksno informacijo, ki izvira iz strukture proteina, v obliki indeksov podobnosti, ki jih potem preprosto primerjamo in nam povedo kako podobni sta si podobno biološko zdravilo in referenčno originatorsko zdravilo. Omenjeno metodologijo smo uporabili za primerjavo filgrastima, ki se uporablja za zdravljenje zmanšanjega števila belih krvnih telesc in rituximaba, ki se uporablja za zdravljenje limfoma (rak limfatičnega tikiva). Članek ima visoko vrednost, ker predstavlja sistematičen način dokazovanja strukturne primerljivosti in omogoča objektivno ovrednotenje podobnosti naših podobnih bioloških in referenčnih originatorskih zdravil.
COBISS.SI-ID: 5986330
Zunajcelični vezikli (ZV) so membranski vezikli, ki jih ustvarjajo celice in jih sprostijo v njihovo mikrookolje. V tej študiji smo pokazali, da je koncentracija ZV lahko nov faktor za optimizacijo bioprocesne kontrole. Sproščanje ZV-jev je odvisno od številnih faktorjev, npr. celična aktivacija, stresni status in celična smrt. Koncentracija ZV ponazarja pogoje v bioreaktorju in nam daje novo informacijo glede stanja bioprocesa. Zaradi tega predlagamo koncentracijo ZV kot nov parameter za nadzor industrijskega bioprocesa.
COBISS.SI-ID: 5892122
Pogostost interakcij med zdravilnimi učinkovinami (DDI) narašča s kompleksnostjo postopkov zdravljenja in predstavlja obremenitev za zdravstveni sistem. Večino interakcij lahko preprečimo, če jih pravočasno prepoznamo. Ta študija je namenjena vrednotenju vpliva posredovanja kliničnega farmacevta na zmanjšanje klinično pomembnih DDI. Pacienti s kronično odpovedjo srca, ki so izpolnjevali pogoje za prisotnost klinično pomembnih DDI pri sprejemu so bili randomizirani v kontrolno skupino in skupino s posredovanjem farmacevta. V študijo smo vključili 51 pacientov od tega 26 v skupino s posredovanjem farmacevta. Število klinično pomembnih DDI pri odpustu se je iz 31 v kontrolni skupini zmanjšalo na 14 v skupini s posredovanjem farmacevta. Posredovanje farmacevta pomembno zmanjša pojavnost klinično pomembnih DDI in zato izboljša rezultat zdravljenja.
COBISS.SI-ID: 3979889
Pomanjkljivosti terapije s klonazepamom so intoleranca, odtegnitveni simptomi in stranski učinki, kot so: zaspanost, omotica in zmedentost, ki vodijo do povečanega tveganja za padce. Variabilnost med osebki pri pojavnosti neželenih učinkov delno izvira iz razlik v presnovi klonazepama zaradi genetskih in ne genetskih dejavnikov. Povezava med statutsom CYP3A (genotipa in izraz) in fenotipa NAT2 pri pacientu in presnove klonazepama smo ocenili pri 98 psihiatričnih bolnikih, ki trpijo zaradi shizofrenije ali bipolarne motnje. Določanje izražanja CYP3A4 in fenotipa NAT2 pred začetkom terapije lahko bolje opredeli bolnike z zvečanim tveganjem za neželene učinke in tako izboljša osebni režim terapije in odtegnitve klonazepama.
COBISS.SI-ID: 1319262
Sinteza holesterola je med najstarejšimi metabolnimi potmi in je sestavljena iz Blochove in Kandutch-Russelove veje. Trenutno je sprejeto mnenje, da steroli po lanosterolu v obeh poteh večinoma vodijo holesterola. To mnenje spodbijamo s pomočjo matematičnega modela in eksperimentalnimi dokazi. Pokazali smo, da štirje encimi CYP lahko metabolizirajo deset metabolitov na poti od lanosterola do holesterola v in vitro pogojih in s tem pokazali nove vejitve poti. Sterole na poti tako lahko oksidiramo naprej v metabolite, ki ne končajo v holesterolu. Še več, CYP7A1, CYP11A1, CYP27A1 in CYP46A1 lahko smatramo kot del širšega omrežja sinteze holesterola. To lahko v prihodnje vpliva na terapije za regulacijo holesterola.
COBISS.SI-ID: 32717273