Za zagotavljanje učinkovitosti in varnosti podobnih bioloških zdravil moramo dokazati njihovo primerljivost z referenčno molekulo originatorja. V članku smo opisali metodo, ki združuje jedrsko magnetno resonanco za merjenje konformacije molekul in matematično metriko za merjenje biološke podobnosti. Namen omenjene metodologije je da povzamemo kompleksno informacijo, ki izvira iz strukture proteina, v obliki indeksov podobnosti, ki jih potem preprosto primerjamo in nam povedo kako podobni sta si podobno biološko zdravilo in referenčno originatorsko zdravilo. Omenjeno metodologijo smo uporabili za primerjavo filgrastima, ki se uporablja za zdravljenje zmanšanjega števila belih krvnih telesc in rituximaba, ki se uporablja za zdravljenje limfoma (rak limfatičnega tikiva). Članek ima visoko vrednost, ker predstavlja sistematičen način dokazovanja strukturne primerljivosti in omogoča objektivno ovrednotenje podobnosti naših podobnih bioloških in referenčnih originatorskih zdravil.
COBISS.SI-ID: 5986330
Cilj našega dela je bila karakterizacija procesa agregacije monoklonskih protiteles in identifikacija stabilnostnih parametrov, s katerimi bi lahko napovedali obseg agregacije. Ovrednostili smo konformacijsko stabilnost (temperatura denaturacije), koloidno stabilnost (dinamični interakcijski parameter) in kinetiko agregacije za dve monoklonski protitelesi iz različnih IgG podrazredov. Proteinske vzorce v različnih formulacijah z različnimi koncentracijami (od 1 mg/ml do 50 mg/ml) smo podvrgli povišani temperature in spremljali agregacijo. Na podlagi korelacije z agregacijo se je dinamični interakcijski parameter izkazal kot obetajoč stabilnostni parameter za napoved obsega agregacije. To delo je namenjeno izboljšanju hitrih presejalnih metod z nizko porabo vzorca za napovedovanje agregacijske dovzetnosti in dinamike koncentriranih proteinskih raztopin, ki se uporabljajo med razvojem in proizvodnjo bioloških zdravil.
COBISS.SI-ID: 3097956
V članku smo opisali konjugacijo ščetkastih PolyPEG polimerjev (50 in 70 kDa) in linearnih PEG-ov na N-terminus interferona alfa (IFN). Oba PolyPEG-IFN konjugata imata podobno in vitro biološko aktivnost kot učinkovina, ki je na trgu (PEGASYS®), medtem ko linearni PEG-IFN konjugat kaže višjo biološko aktivnost. Vsi konjugati so pokazali podaljšan razpolovni čas v telesu v primerjavi z nekonjugiranim interferonom, s tem da PolyPEG konjugati imajo najdaljši razpolovni čas, linearni PEG konjugat pa najkrajšega. Analiza viskoznosti je pokazala, da je konjugat z linearnim PEG-om več kot dvakrat bolj viskozen v primerjavi s PolyPEG konjugati. Naša raziskava je pokazala potencial konjugacije PolyPEG-ov na terapevtske proteine, kot novih orodij za optimizacijo farmakokinetičnih lasnosti ki potencialno omogočajo administracijo formulacij z večjimi dozami zaradi manjše viskoznosti.
COBISS.SI-ID: 1586268
V članku smo opisali razvoj metode HPLC za določitev benzalkonium klorida (BKC) v nazalni formulaciji. Metodo smo razvili z uporabo Quality by Design principov, ki so splošno uveljavljeni v procesu izdelave farmacevtskih učinkovin, zadnje čase implementiramo omenjene principe v analitskem razvoju. Z uporabo dveh delnih faktorskih eksperimantalnih dizajnov smo evalvirali vpliv sedmih različnih kromatografskih parametrov in petih različnih parametrov priprave vzorcev na parametre metode. Na ta način smo predvideli optimalne pogoje metode. Optimalni metodi smo validirali linearnost, točnost in natančnost. Uporoba eksperimantalnega dizajna omogoča pridobivanje maksimalnega števila podatkov z minimalnim številom poskusov
COBISS.SI-ID: 1579612
V tej študiji smo karakterizirali celično linijo RPMI 2650 in evalvirali učinke različnih pogojev gojenja na in vitro model za nazalno mukozo. Celice smo gojili en tri tedne v mediju MEM, medfazo zrak-tekočina (A-L) in medfazo tekočina-tekočina (L-L). Testirali smo različne kriometode in karakterizirali elično linijo z immunooznačevanjem stičnih proteinov, ultrastrukturno analizo z uporabo elektronske mikroskopije, trans-epitelisko električno upornostjo (TEER), permeabinostnimi študijami z dekstranom in jakalinom in genskem profilu za 84 celičnih transporterjev učinkovin. Celice gojene medfazama A-L so ustvarile več plasti in kazale večjo TEER in manjšo permeabilnost dekstrana in jakalina v primerjavi s celicami gojenim medfazama L-L, kjer so se celice morfološko bolj diferencirale. Celice RPMI 2650 so ustvarile polarizirani epitelij, ki je podoben nazalni mukozi, vendar različni pogoji gojenja bistveno vbplivajo na ultrastrukturo, integriteto bariere, gensko ekspresijo in jih moramo upoštevati ko uporabljamo to celično linijo za študije permeabilnosti in presojo kandidatov za nazalno dostavo.
COBISS.SI-ID: 1567580