V obdobju dojenja, pujski doživljajo intenzivne socialne interakcije s pujski istega gnezda, dokler se ne vzpostavi zanesljivo sesni red na vimenu svinje. V raziskavi so proučevali kohezijo v času sesanja v skupine v pujskov iz istega gnezda. Proučevan je bil mehanizem, ki se nanaša na vzdrževanje podobne razdalje med pujski na vimenu pred samo vzpostavitvijo sesnega reda. Analizirali smo položaje sesanje 160 pujskov iz 16 gnezd, njihove razdalje med posamezniki na vimena v vsakem dojenju in njihovo stabilnost med dojenjem. Sesni red je stabiliziran z desetim laktacije (PSuck = 0,62) in je ostal relativno stabilna (0,60), v preostali del dojenja. Pujski večinoma vzdržujejo podobne razdalje eden od drugega na vimenu tekom vse laktacije [r = 0,30 (p (0,05) do 0,99 (p (0,0001)], čeprav stabilnosti sesanja lahko ostaja nepopolno. Delna analiza sesnih stabilnost (preučuje vsako gnezdo in obdobje posebej) je pokazala, da sesni red ni ostal vedno stabilen v celotni laktaciji. Značilno višja smrtnost (71% vseh evidentiranih primerov; p (0,05) je bila v gnezdih v katerih ni bila oblikovana ne kohezija kot tudi ne stabilnost sesanja v prvih dneh laktacije. Takšne gnezda so bila opažena pri svinjah nižje zaporedne prasitve (p (0,05). Očitno je, da se kasnejše ustanavljanje kohezije in sesnega reda ogroža preživetje pujskov.
COBISS.SI-ID: 3670572
V seriji večletnih poljskih poskusov smo v vzhodni Sloveni proučevali prednosti in slabosti mešanic inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) sejanih v različnih razmerjih v namen prezimne ozelenitve tal. Prav tako smo proučevali različne načine gospodarjenja z biomaso prezimnega dosevka pred setvijo koruze. V poskusih so bile mešanice in čiste setve obravnavanih rastlin sejane na glavnih eksperimentalni ploskvah, na podploskvah pa smo obravnavali različne načine gospodarjenja z biomaso in sicer: celotna biomasa zaorana pred setvijo koruze, nadzemna biomasa pred oranjem in setvijo koruze odstranjena z njive, nadzemna biomasa odstranjena z njive pred neposredno setvijo koruze v kemično uničene ostanke dosevkov. V poskusih so tako dosevki, kot gospodarjenje z dosevki vplivali na vsebnost N v zrnju in celotnem nadzemnem pridelku koruze, kakor tudi na razliko med dejansko in kritično koncentracijo N v pridelku koruze. Celoten nadzemni pridelke koruze in pridelek zrnja, kakor tudi ostanek dušika v tleh so izkazovali interaktivno povezavo z gospodarjenjem z biomaso dosevka tako v pozitivnem, kot v negativnem smislu. Inkarnatka v čisti setvi je zagotavljala visoke pridelke, ljuljka v čisti setvi pa nizke pridelke koruze in vsebnosti N v vseh načinih gospodarjenja z biomaso dosevka. Vendar pa smo znotraj posameznega načina gospodarjenja z mešanicami, ki so vsebovale visoke deleže inkarnatke dosegli podobne rezultate kot z inkarnatko v čisti setvi. Upoštevajoč pričakovane ekološke prednosti mešanic pridobljeni rezultati posledično podpirajo njihovo uporabo.
COBISS.SI-ID: 3658796
V raziskavi smo evaluirali zunajcelične metabolite štirih probiotičnih sevov na normalne in kacerogene človeške celice. Bakterije smo 24 ur gojili v mediju za rast človeških celic, nato pa iz supernatantov z molekularno frakcionacijo pripravili dve frakciji. V eni so bile prisotne molekule večje od 10 kDa, v drugi pa manjše od 10 kDa. Proliferacijski testi na celičnih linijah H4, Caco-2, melanoma in TLT celicah so pokazali, da je frakcija (10 kDa močno pospešila rast celic H4, pri čemer se je povečal delež celic v celični fazi G2M. Aktivna komponenta odgovorna za razrast celic je bila protein. Nasprotno so molekule neproteinskega izvora (10 kDa znižale hitrost rasti kancerogenih celic Caco-2 in Melanoma. Nizkomolekularne substance so dodatne povišale epitelijsko integriteto, hkrati pa znižale izločanje proinflamatornih citokinov IL-6 in IL-8 v vnetnem modelu kokulture celic H4 in TLT.
COBISS.SI-ID: 3747116
Pri štirih vrstah in osmih medvrstnih hibridih bezga smo z uporabo HPLC-MSn določili in kvantificirali 19 različnih antocianinov. Profili in vsebnosti antocianinov so bili med analiziranimi vrstami in medvrstnimi hibridi precej različni. Cianidin-3-O-sambubiozid in cianidin-3-O-glukozid so bili v najvišjih količinah prisotni v plodovih črnega bezga (Sambucus nigra). Po drugi strani pa je bil prevladujoči antocianin pri medvrstnih hibridih javanskega bezga (S. javanica) identificiran kot cianidin-3- (e) p-coumaroyl-sambubiozid-5-glukozid. Največja vsebnost skupnih analiziranih antocianinov (TAA) je bila ugotovljena v jagodah medvrstnega hibrida S. javanica × S. racemosa, ki mu sledijo S. nigra, (S. javanica × S. nigra) × cv. Black Beauty in (S. javanica × S. nigra) × S. cerulea. Jagode S. nigra var. viridis so vsebovale bistveno manj TAA. Naši rezultati predstavljajo nove informacije, povezane s prehranskimi raziskavami, ki bodo zelo koristne za žlahtniteljske programe, ki si prizadevajo oblikovati nove hibride ali sorte z višjo vsebnostjo bioaktivnih komponent.
COBISS.SI-ID: 7976569
Kontinuirane spremembe na površini 238 km2 »klasičnega« Krasa v Sloveniji, poprej skoraj povsem ogolelega, so povzročile spremembo identitete krajine v zadnjih 250 letih (od 1763/1787 do 2012): travišča so se zmanjšala od 82% na 20% in gozdovi napredovali od 17% do 73%. Multi-Layer perceptron model je bil validiran preden smo izvedli napovedi za nadaljnje spremembe krajine z verižno metodo Markova. Statistika podobnosti slik se ujema v 89% podobnosti, prostorska razporeditev travnikov pa se ujema kar v strinja 98% lokacij, v primerjavi s terenskim zajemom podatkov za 2009. Napoved ocenjuje, da bo travišča pokrivalo 18 km2 manj v letu 2025 v primerjavi z današnjim stanjem, do leta 2100 pa se bodo skrčila na samo 6 km2 (3%). Hitrost zaraščanja travišč je bila izračunana na 2,2 km2 / leto. V letu 2075 bo gozd pokrival 88% celotnega območja, v letu 2100 pa bo dosegel 90%, kar bo stabilno stanje. Izračun prostorske trenda sprememb za travnikov nam je omogočilo tudi da ugotovim, kje v prostoru se bo proces zaraščanja dogajal najbolj intenzivno in najhitreje. 5% travišč, vse Natura 2000 habitatov, je Slovenija že izgubila po vstopu v EU v letu 2004.
COBISS.SI-ID: 20808712