Pogostnost košnje (2 do 12 tedenski intervali med košnjami) je v poskusih značilno vplivala na rušo in parametre tal. Povprečno število različnih rastlinskih vrst na poskusno ploskev je bilo visoko pri srednji pogostnosti košnje in nizko pri mali. Nadzemni pridelek biomase je bil velik pri srednji in mali pogostnosti košnje. Vsebnost N v pridelku je bila visoka pri srednji in veliki pogostnosti košnje. Zaloge organskega C v tleh, zaloge skupnega N in gostota tal kažejo signifikantno interaktivni odziv do pogostnosti košnje in globine tal. V obravnavanju z 8 tedenskimi intervali med košnjami je bilanca med vnosi N v tla in sprejemom N v rastline najbližje 0. Posebej v obravnavanjih z malo pogostnostjo košnje N, ki je bil dodan z gnojenjem, ni bil v celoti porabljen za tvorbo nadzemne biomase pridelka. Zaradi visokih vsebnosti C in N v tleh v teh obravnavanjih smatramo, da je bil precejšen del preostanka N porabljen za tvorbo organske snovi v tleh, vendar je velik del N tudi nekontrolirano izšel iz sistema rastlina-tla.
COBISS.SI-ID: 3953964
Parametri kot sta raba tal in pokrovnost vplivajo na preostale ocene, ki vključujejo vrednote s katerimi lahko sodimo o "lepoti" in "kakovosti" krajine. Spremembe v dani krajini pa so proces, ki je posledica številnih kompleksih interakcij med naravnimi in umetnimi (antropogenimi) sistemi. Prav slednje je moč zaznati v premenah rabe tal, ki jih lahko spremljamo s pomočjo zgodovinskega kartografskega gradiva, aero-foto ali satelitskih posnetkov. Kvalitetni prostorski podatki tako z vidika časovne kot resolucijske komponente nam omogočajo, da lahko izračunamo trende v različnih časovnih intervalih na podlagi katerih lahko napovemo dinamiko bodočih sprememb v obravnavani krajini. Model nevronskih mrež ali tako imenovani MLP klasifikator se pogosto uporablja pri tovrstnih študijah. Zaradi nenehnih premen na območju "klasičnega" Krasa v Sloveniji (238 km2), ki je bilo v preteklosti podvrženo drastičnemu krčenju gozdov, smo danes lahko priča popolni spremembi krajinske identitete v le 250 letih: površina travnikov se je zmanjšala iz 82% na 20% med tem, ko je gozd napredoval iz 17 na 73% površin. Napovedi kažejo, da bodo travniki leta 2025 pokrivali 18 km2 manj površin kot danes, do konca stoletja bodo razpršeni le še na 3% območja (manj kot 6 km2 površine). Hitrost zaraščanja travnikov je ponekod ocenjena celo na 2,2 km2/leto. Leta 2075 lahko gozd pokriva 88% obravnavanega območja ter lahko do konca stoletja doseže stabilno fazo (90% površin "klasičnega Krasa). Z izračunom prostorskega trenda sprememb travnikov lahko ugotovimo kje v prostoru je proces zaraščanja najbolj intenziven med posameznim časovnim presekom. V prispevku so ob tem obravnavani različni vidiki spreminjanja identitete krajine (npr. Krajinska lepota, pestrost in divjina) v skladu z zakonskimi obveznostmi ohranjanja Natura 2000 (5% travnikov smo že izgubili po vključitvi Slovenije v EU v letu 2004), pri čemer so predlagani ukrepi usmerjeni v aktivno prostorsko planiranje.
COBISS.SI-ID: 20808712
Klonsko (vegetativno) razmnoževane poljščine so manj prilagodljive okoljskim spremembam, v primerjavi s tistimi, ki se razmnožujejo spolno. Molekulske študije so pokazale, da je genetska osnova tara (Colocasia esculenta (L.) Schott) v vseh državah, kjer je bil introduciran v obliki klonov, ozka. Ker je genetska variacija najpomembnejši vir adaptivnega potenciala, je smiselno poskušati povečati genetsko in fenotipsko raznolikost, da bi tako omogočili malim kmetom lažje prilagajanje podnebnim spremembam. Za testiranje tega pristopa je bil izveden globalni eksperiment, ki je vključeval 14 držav iz Amerike, Afrike, Azije in Pacifika. Vsaka država je prejela niz 50 indeksiranih genotipov in vitro, ki so predstavljali visoko stopnjo genetske raznovrstnosti. Po preizkusih na raziskovalnih postajah so bili najboljši materiali poslani na vrednotenje na kmetijah. Rezultati so pokazali, da so bili hibridi, tolerantni na palež listov tara (TLB, Phytophthora colocasiae), ki so jih razvili v okviru programov žlahtnjenja na Havajih, Papui Novi Gvineji in Samoa, na večini lokacij superiorni v primerjavi z lokalnimi sortami. Vendar pa je več elitnih kultivarjev iz južne Azije, ki so bili tudi odporni na TLB, prekašali požlahtnjene hibride v štirih vključenih državah. Introducirani genotipi so bili uspešno križani (kontrolirana križanja) z lokalnimi kultivarji in tako so bili oblikovani številni novi hibridi. Prvič v zgodovini raziskav aroidnih vrst je bila uspešno izvedena izmenjava seman na mednarodni ravni in v mnoge države je bila 'injecirana' velika alelna raznolikost. Če bodo podnebne spremembe v prihodnosti povzročile predvidene težave, bo žlahtnjenje, usmerjeno na široko genetsko raznovrstnost najverjetneje imelo dobre možnosti pri preprečevanju nesreč, ki bi sicer nastale.
COBISS.SI-ID: 4347948
Širše je že prepoznan vpliv ekološke pridelave na kakovost in prehransko vrednost poljščin. Večletni poskus s tremi pridelovalnimi sistemi (integrirani, ekološki,biodinamični) s pšenico, koruzo in oljno ogrščico je pri slednji pokazal pozitiven vpliv na vsebonst maščobnih kislin in olja pri ekološki in biodinamični pridelavi v primerjavi z integrirano, kjer pa je bilo več beljakovin in vode ter tudi nekaterih maščobnih kislin. Ker so bili v alternativnih pridelovalnih sistemih boljši pokazatelji kakovostnih parametrov, pomeni to ob razumevanju procesov v tleh in oblikovanja pridelkov ekološka in biodinamična pridelava priložnost za ekološke in biodinamične kmetije.
COBISS.SI-ID: 4240684
Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev, ki jo po navadi spremlja agresija, slabša rast in zdravstvene težave pri pujskih. Zmanjšanje negativnih socialnih interakcij (agresije) med pujski je zato ključnega pomena. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije, vse od rojstva, izpostavljeni enostavnim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi - ČK in bel krog na črni podlagi - BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz ČK gnezda, druga polovica pa iz BK gnezda. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, t.j. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Metoda je bila preizkušena pri različnih gostotah naselitve, s po 20 pujskov v skupini visoke gostote in po 10 pujskov v skupini nizke gostote naselitve, skupaj 120 živali. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12 – 17% višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62 – 75%) odvilo med osebki različnih gnezd t.j. med ČK in BK pujski. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa označenim z znanim 2-D simbolom (p ( 0.05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo enostavnih 2-D simbolov, predstavlja učinkovito metodo za vzpodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov, in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje. Učinek pa je še izrazitejši ob zmanjševanju gostote odstavitvene skupine.
COBISS.SI-ID: 4329516
Pravilno odkrivanje plodov na scenah (slikah) je prvi korak k natančnemu napovedovanju pridelkov različnih sadnih vrst oziroma ugotavljanju prisotni bolezni in škodljivcev. Razvit je bil izviren pristop za ločevanje plodov od okolice, ki temelji na uporabi tehnologije primerjave korespondenčnih točk na dveh slikah iste scene, posnetih z različnih pogledov.
COBISS.SI-ID: 3078700
Članek opisuje nedestruktivni in semi-destruktivni pristop k spremljanju razvoja parametrov kakovosti in zrelosti jabolk. Obarvanost in okus sta dva pomembnejša parametra kakovosti in sta zato bila v raziskavi širše proučevana. Ker so z namenom zbiranja informacij o kakovosti in zrelosti običajno uporabljene destruktivne metode, ki so kombinirane s “tradicionalnim” pristopom k analizi podatkov, ki ne upošteva biološke variabilnosti, je poznavanje kinetičnih mehanizmov sinteze in degradacije individulane komponente kakovosti med razvojem plodov še vedno nedoročeno. V raziskavi so bile spremljane spremembe komponent, ki vplivajo na okus (sladkorji: fruktoza, saharoza, glukoza; organske kisline: jabolčna, šikiminska, fumarna) in barve povrhnjice namenom, da se definirajo dinamika in mehanizmi njihove spremembe med razvojem in zorenjem plodov, v odvisnosti od lokacije plodov v krošnji in z upoštevanjem faktorja variabilnosti med individualnimi plodovi.
COBISS.SI-ID: 4244268
Uspešen razvoj celičnega modela tankega črevesja piščanca (CSIEC) in testiranje dodatka vodotopne oblike rastlinskega ekstrakta na odziv celic. Na tem modelu smo lahko določili optimalno koncentracijo vodotopne oblike dodatka za rast in razvoj celic. To se je odražalo v značilno večji rasti celic, manjši produkciji ROS substanc ne povečanem metabolizmu celic, povečani normalni delitvi celic kot tudi ne povečani genotoksičnosti. To koncentracijo vodotopne oblike rastlinskega ekstrakta bi lahko v naslednji fazi direktno uporabili na manjšem številu žival v laboratorijski reji skladno z 3R in EFSA standardi.
COBISS.SI-ID: 4478586
Nivo lipidov v plazmi so pomembni dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze in koronarne srčne bolezni. Predhodne ugotovitve so pokazale, da probiotične bakterije pozitivno vplivajo na hiperholesterolemijo z znižanjem holesterola v serumu in izboljšanjem profila lipida, kar pa vodi k zmanjšanju tveganja koronarne srčne bolezni in ateroskleroze. Večina teh študij je bila izvedena z tumorskimi celičnimi linijami, ki se presnavljajo precej drugače kot pri normalnih celicah, mnoge pa se tudi različno odzivajo na različne dražljaje. V študiji prikazujemo koristen učinek nekaterih probiotikov na ravni holesterola in poti v običajnih plodovih celicah epitelnega tkiva. Rezultati kažejo, da Lactobacillus plantarum sev PCS 26 učinkovito odstranjuje holesterol. Hidrolizira žolčne soli in nadgrajuje več genov, povezanih z presnovo holesterola. Iz te študije je razvidno, da lahko Lactobacillus plantarum PCS 26 deluje kot agonist receptorja X v jetrih in pomaga pri izboljšanju lipidnih profilov pri bolnikih s hiperholesterolemijo ali celo pri dislipidemijah pri kompleksnih boleznih, kot je metabolični sindrom.
COBISS.SI-ID: 3662124
V tem članku so povzeti rezultati študije, v kateri smo ugotavljali vpliv probiotičnih bifidobakterij na spremembe v mikrobioti otrok s celiakijo. Z uporabo sekvenciranja naslednje generacije smo ugotovili značilne razlike v mikrobioti v probiotični skupini v primerjavi s kontrolno skupino. Probotik je povzročil obsežne spremembe v črevesni mikrobioti, pri čemer so se spremenila razmerja zastopanosti posameznih mikrobnih debel. Identificirali smo nova mikrobna debla, za katera do sedaj še ni bila znana vloga pri celiakiji. Nadaljnje raziskave teh novih skupin bakterij bodo v prihodnosti omogočila razumevanje celiakije in hkrati tudi načrtovanje novih metod zdravljenja.
COBISS.SI-ID: 4240940