V sklopu raziskave je bil razvit več-kriterijski model za kvalitativno oceno proizvodnje in trženja lokalnih prehranskih izdelkov z gorsko hribovskih območij v Sloveniji z uporabo metode DEX. Razviti model je bil testiran na desetih lokalnih prehranskih izdelkih. Rezultati so pokazali končne kvalitativne ocene za fazi proizvodnje in trženja. Z uporabo metode plus-minus-1 analize so bili identificirani atributi, ki odločilno vplivajo na končno oceno prehranskih izdelkov. Z enako metodo so bila identificirana ozka grla v fazah proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov. Model je bil testiran tudi s pomočjo testa občutljivosti/odzivnosti na spremembe pomembnosti posameznih atributov in s tem ugotovljena vloga in vpliv proizvodnje in trženja na končno oceno prehranskih izdelkov. Rezultati so podani v obliki jasnih navodil katere atribute je potrebno spremeniti/izboljšati da bo na nadaljnji razvoj proizvodnje in trženja prehranskih izdelkov uspešen, kar bo posledično dejansko ugodno vplivalo na ekonomski status gorskih območij.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3522348Uvod in cilji: nitrati so znana okoljska onesnaževala ter hkrati prepoznan faktor tveganja za zdravje ljudi v višjih koncentracijah, predvsem otrok. Poglavitni vir nitratov v prehrani predstavlja zelenjava, vendar pa je vsebnost nitratov odvisna od vrste in sorte zelenjave, tipa pridelave in države izvora (zaradi sončnega obsevanja in temperature). Najvišje dovoljene koncentracije nitratov v zelenjavi so zakonsko določene za svežo listnato zelenjavo, to je solato in špinačo. Metode: zasledovali smo vpliv kuhinjskih tehnik na spremembo vsebnosti nitratov v solati, špinači, kitajskem zelju, belem zelju, bučkah, krompirju, korenju in rdeči pesi. Kuhinjska obdelava je bila opravljena na strojih, značilnih za velike kuhinje. Za vsako kombinacijo zelenjave in kuhinjske obdelave smo v študiji imeli vsaj 25 vzorcev, izbrali smo najbolj značilne kombinacije zelenjave in obdelave. Nitrate v surovih in obdelanih vzorcih smo izmerili s pomočjo HPLC in jih statistično obdelali. Rezultati: Vpliv procesnih tehnik na količino nitratov se je spreminjal glede na tip zelenjave (včasih tudi sorto, npr. krompir). Od vseh tehnik obdelave sta umivanje in umivanje zelenjave v kombinaciji s kuhanjem najbolj znižali koncentracijo nitratov. Piriranje je zmanjšalo količino nitratov v špinači in krompirju. Nekatere kombinacije tehnik in zelenjave so povečale koncentracijo nitratov, npr. peka bučk na žaru, sotiranje špinače in cvrenje krompirja. Pri nekaterih tehnikah nismo ugotovili statistično značilnih sprememb (mikrovalovna pečica, dušenje, pečenje na olju). Statistično značilne spremembe med letnimi in zimskimi vzorci pri spremembah nitratov med obdelavo so bile ugotovljene za nekatere procesne tehnike pri solati in bučkah, ne pa pri špinači. Tip kmetijske pridelave (konvencionalna, integrirana, organska) ni nikjer imel statično značilnega vpliva na spremembe nitratov med obdelavo. Zaključki: Naši rezultati lahko služijo potrošnikom pri izbiri kuhinjske tehnike, ki pri določenem tipu zelenjave najbolj zniža vnos nitratov. Čeprav so najvišje dovoljene vrednosti kemijskih onesnaževal ponavadi podane le za surova živila, nadaljnja kuhinjska obdelava lahko precej prispeva k izpostavitvi potrošnikov in bi se ta aspekt moral upoštevati pri zakonodajalcih in oceni tveganj v prihodnosti.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 3793708Poznavanje razlik med načini kmetijske pridelave (konvencionalna, integrirana, ekološka, biodinamična) in njihovimi vplivi na varnost, kakovost in okoljsko sprejemljivost pridelanih kmetijskih pridelkov oz. živil so predpogoj za pravilen izbor hrane – še zlasti za nekatere bolj občutljive skupine prebivalcev. Ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti, hormonov in antibiotikov v krmi živali pri tem načinu kmetovanja prepovedana, ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično ne tudi pri potrošnikih. Rezultati nacionalnega monitoringa in v EU 27 na ostanke pesticidov kažejo, da pri vsakem drugem nakupu zelenjave in sadja zasledimo prisotnost ostankov pesticidov, ki so sicer pod MRL vrednostjo, vendar je pogosto v vzorcih hkrati tudi po več pesticidov in pri 2-5% vzorcev nad MRL vrednostjo. Vse več je dokazov o negativnih vplivih na zdravje tudi majhnih doz pesticidov – še zlasti v primeru sinergističnega delovanja med njimi ali z drugimi snovmi iz okolja.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 3703596V tej študiji so bili proučevani struktura in trendi podnebnih parametrov, ki so pomembni za gojenje trte v obdobju od 1950 do 2009 na območju vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija v severovzhodni Sloveniji. Študija je vključevala tudi dinamiko dozorevanja grozdja in čas trgatve za 4 sorte, ki se gojijo v regiji med letoma 1980 in 2009. Podatki za temperature in padavine s 3 meteoroloških postaj (Celje, Jeruzalemskih in Maribor) v regiji so bili obdelani za obdobje vegetacije in celo leto in so bili uporabljeni za ocenjevanje učinkov na različnih sortah in na kakovost vina. Na osnovi podatkov, povezanih z vsebnostjo sladkorja, skupne kisline, in priporočenim datumom trgatve za posamezno leto, so se pokazali trendi zgodnejšega dozorevanja za 12-25 dni. Na splošno so bile temperaturne spremembe bolj signifikantne po letu 1980, kot pa med 1950 in 1979. Povprečna letna in vegetacijska temperatura (1980-2009) se je značilno povečala, in sicer med 0,4 in 0,6 ° C na desetletje. Na povprečno povečanje segrevanja v vegetaciji je vplivala predvsem maksimalna temperatura, s signifikantnim povečanjem števila dni s Tmax) 30 ° C. Segrevanje v času rasti trte je tudi vplivalo na spremembe indeksov akumulacije toplote, z občutnim povečanjem po letu 1980. Spremembe temperaturnih parametrov kažejo močne korelacije z datumi trgatve in kemijsko sestavo. Trendi v smeri večje vsebnosti sladkorja in nižje skupne kisline so posledica višjih temperatur v času zorenja jagod. Grozdje zdaj zorijo pri temperaturah, ki so približno za 1,2-1,8 °C višje kot pred 30 leti. Za sorte, ki zorijo zgodaj, so napovedane temperature previsoke za pridelavo visoko kakovostnih vin.
F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
COBISS.SI-ID: 3650604