Skalarni in aksialni mezon Ds sta bila pričakovana kot široki resonanci nad DK oziroma D^*K pragom, eksperimentalno pa sta bila odkriti kot izredno ozki stanji pod pragom. V delu smo prvič ab-initio obravnavali vpliv praga na lego teh stanj. Ugotovili smo, da vpliv praga dejansko zniža njuno maso, in privede do ujemanja z eksperimentalno maso. V ta namen smo opravili simulaciji sipanj DK in D^*K in izluščili sipalni fazni premik oziroma sipalno matriko. Odkrili smo, da ima sipalna matrika pol pod pragom in lega tega pola nam je dala informacjo o masi ustreznega vezanega stanja. Masi obeh vezanih stanj se dobro ujemata z izmerjenimi masami mezonov Ds0(2317) in Ds1(2460). Rezultate za skalarni mezon smo 2013 že objavili v Phys. Rev. Lett., v pričujočem daljšem članku pa smo predstavili še rezultate za aksialno resonanco in podrobno predstavili metode, ki so nam omogočile tovrstne pionirske simulacije. Posebej temeljito smo predstavili implementacijo stohastične distilacije, ki je bila ključna za študij tega zahtevnega problema.
COBISS.SI-ID: 2718820