V prispevku bomo analizirali napovedno vrednost izbranih značilnosti domačega (npr. SES, starševske aktivnosti) in šolskega okolja (npr. šolska klima, učni dosežek) za anksioznost učencev. Multipla regresija bo izvedena na vzorcih četrtih in osmih razredov raziskave TIMSS 2007 (N=8394) in raziskave TIMSS 2011 (N=9415) v Sloveniji. Na nacionalni ravni so učenci, ki so sodelovali v raziskavi TIMSS 2007 in v raziskavi 2011 rešili še Lestvico anksioznosti za otroke in mladostnike LAOM (Kozina, 2012). Prispevek ponuja primerjavo napovednih vrednosti regresijskih modelov (vključujoč samo domače ali samo šolske spremenljivke) na podlagi ocene odstotka pojanjene variance. Na tej osnovi smo ocenili relativno vrednost napovedi spremeljivk enega okolja v primerjavi z napovedno vrednostjo napovedi spremljivk drugega okolja. Glede na strokovno literaturo se višje ravni anksioznosti pojavljajo pri učencih, ki prihajajo iz družin z nižjim SES (Guerrero, Hishinuma, Andrade, Nishimura & Cunanan, 2006), z manj starševske podpore (Ahmed, Minnaert, van der Werf & Kuyper, 2010), z nižjimi učnimi dosežki (Normandeau & Guay, 1998), negativno šolsko klimo (Wienke-Totura, MacKinnon-Lewis, Gesten, Gadd, Divine, Dunham & Kamboukos, 2009) in negativnim odnosom do šole in do šolskih predmetov (Kos, 1990). V primeru, da bodo rezultati pokazali pomemben vpliv šolskih spremenljivk na anksioznost bomo dodatno izvedli tudi hierarhične linerane naalze za preverjanje razlik v anksioznosti med šolami v Sloveniji /ločeno za leto 2007 in za leto 2011). Vklučitev dveh velikih reprezentaivnih zajemov podatkov v dveh časovnih tiočkah omogoča večjo posplošljivost zaključkov ter opazovanje morebitnih sprememb napovednih dejavnikov anksioznosti v času. Na podlagi rezultatov bodo oblikovane smernice zmanjševanja anksoznosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2559831V prispevku analiziramo napovedno moč spremenljivk domačega in šolskega okolja za agresivnost učencev. Multiple regresije bodo izvedene na vzorcih četrtih in osmih razredov raziskave TIMSS 2007 (N=8394) in TIMSS 2011 (N=9415) v Sloveniji. Na nacionalni ravni je bila raziskavi TIMSS v obeh letih, 2007 in 2011, dodana lestvica agresivnosti LA (Kozina, 2011). Na ravni domačih spremenljivk smo v modele napovedi vključili spremeljivke povezane s socialno ekonomskim statusom, nivo aspiracij, nekatere starševske aktivnosti ter nekatere aktivnosti prostega časa. Na ravni šole smo v analize vključili spremenljivke povezane s šolsko klimo, pogostostjo agresivnega vedenja na šoli, odnos do šole in do predmetov, samozavest učencev glede posameznih predmetov ter učne dosežke. Napovedno moč smo primerjali na podlagi odstotka pojasnjene varinace agresivnosti samo s spremenljivkami domačega okolja v primerjavi z odstokom pojasnjene variance samo s spremenljivkami šolskega okolja. Na tej osnovi bo ocenjen relativni doprinos domačega in šolskega okolja k agresivnosti. Glede na literaturo lahko višje ravni agresivnosti pričakujemo pri učencih, ki izhajao iz okolij z nižjim socilano ekonomskim statusom (Guerrero et al., 2006), pri učencih, ki več časa preživijo v pasivnih oblikah preživljanja prostega časa (Baron & Richardson, 1994), pri učencih z nižjimi učnimi dosežki (Green et al., 1980; McEvoy & Welker, 2000), pri učencih z nižjimi izobraževalnimi aspiracijami (Finn & Frone, 2003), znotraj negativne šolske klime (Brookmayer et al., 2006) ter pri učencih z negativnimi stališči do šole in do učnih predmetov (Krall, 2003). Če bodo rezultati pokazali pomembno napovedno moč šolskih spremenljivk bo vključena tudi hierarhična analiza podatkov iz leta 2007 in iz leta 2011. Glede na literaturo s področja lahko pričakujemo pomemben vpliv šolskih spremenljivk na agresivnost učencev ter posledično spremembe med šolami glede na raven agresinvosti. Vključitev dveh zajemov podatkov v dveh časovnih točkah omogoča večjo posplošljivost ugotovitev ter spremljanje morebitnih sprememeb napovedne moči spremenljivk domačega in šolskega okolja za agresivnost v času.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2574679Prispevek predstavlja program FRIENDS kot novost v Sloveniji. Osredotoča se na: opis programa, mednarodno prepoznavnost programa, prednosti programa, vpliv programa na otroke in mlaodostine, uporabo v šoli ter samo izvedbo programa.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 2602583