Anksioznost in agresivnost imata številne negativne posledice tako na ravni posameznika, kot na ravni šole ter družbe kot celote. Zato je raziskovanjem in preverjanje različnih načinov zmanjševanja obeh pojavov na ravni šole ključno tako za učinkovito in nemoteno delovanje šole kot tudi za dobrobit učencev. Raziskave kažejo, da so programi zmanjševanja agresivnosti tako v tujini kot v Sloveniji večinoma neuspešni. Hkrati pa programi zmanjševanja anksioznosti, še posebej kognitivno vedenjski pristopi, kažejo spodbudne rezultate. V prispevku smo preverili predpostavko, da lahko tako anskioznost kot agresivnost učinkovito zmanjšamo s skupnim programom socialnega in čustvenega učenja, programom PRIJATELJI ( angl. FRIENDS (Barrett, 2005). Program PRIJATELJI je preventivni program, ki s pomočjo kognitivno vedenjskega pristopa uspešno zmanjšuje anksioznost in depresivnost otrok, mladostnikov in odraslih na podlagi socialnega in čustvenega učenja (tako na individualni kot na skupinski ravni). Prispevek preverja učinkovitost programa PRIJATELJI v Sloveniji s pomočjo kvazieksperimentalnega raziskovalnega načrta s kontrolno skupino. Program PRIJATELJI smo uporabili na priložnostnem vzorcu četrtih in osmih razredov v Sloveniji (N=165). Učenci so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino razporejeni naključno. Učenci eksperimentalne skupine so bili izpostavljeni programu PRIJATELJI (oblika Moji PRIJATELJI za osme razrede in oblika PRIJATELJI za vedno za četrte razrede). Učenci, njihovi starši in učitelji so odgovorili na nabor merskih pripomočkov s področja čustvenih in vedenjskih težav, med drugim tudi na Lestvico Anksioznosti za učence in dijake AN-UD in Lestvico agresivnosti za učence in dijake AG-UD. Merjenja se potekala pred, takoj po in šest mesecev po programu. V prispevku se osredinjamo na primerjavo merjenj (stopnje anksioznosti in agresivosti) med kontrolno in eksperimentalno skupino pred in takoj po izvedbi programa PRIJATELJI. V razpravi je izpostavljena praktična vrednost ugotovitev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2834775Agresivno vedenje ima tako kratkoročne kot dolgoročne posledice za otroke in mladostnike ter hkrati moti proces učenja in poučevanja v šolah ter škodi šolski klimi, ki je pomembno povezana tudi z učnimi dosežki učencev in dijakov. V prispevku je izpostavljena razvojna dimenzija agresivnosti z analizo razvojnih in časovnih trendov (tako splošne agresinvosti kot različnih oblik agresivnosti) ter uporaba teh spoznanj pri načinih preprečevanja in zmanjševanja agresivnosti na ravni šol. Prikazani so rezultati prečne raziskave agresivnosti na velikih vzorcih z dvojnim zajemom podatkov.V raziskavi smo merili agresivnost v Lestvico agresivnosti za učence in dijake AG-UD, ki meri tako splošno agresivnost kot tudi različne oblike agresivnosti: telesna agresinvost, besedna agresivnost, notranja agresivnost, agresivnost do avtoritetev dveh starostnih skupinah: 10 letniki (2007: N= 4351: 2,621 fantov in 2663 punc; 2011: N= 4,674: 2347 fantov in 2158 punc) in 14 letniki (2007: N= 4043: 2545 fantov in 2569 punc; 2011: N= 4741: 2274 fantov in 2173 punc) v letu 2007 in 2011. Rezultati so pokazali porast splošne agresivnosti in vseh merjenih oblik agresivnosti od desetega leta starosti do 14 leta starosti, ki ga ne mroemo pripisati generacijskim učinkom. Mere velkosti učinkov so najvišje pri agresivnosti do avtoritete (η2 =.124) in v besedni agresivnosti (η2 =.066). Časovni trendi so pokazali pomembno znižanje telesne agresivnosti in povečanje notranje agresivnosti v obeh opazovanih starostnih skupinah. V razpravi se osredinjamo na praktični pomen rezultatov, pri tem je izpostavljena zgodnja obravnava.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2878295V predavanju sta bila predstavljena oba koncepta: anksioznost in agresivnost, njun koceptualni okvir, merjenje, povezani dejavniki na ravni šole in doma, trendi ter predvsem načini zmanjševanja na ravni šole - z poudarkom na socialnem in čustvenem učenju.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 2887255Anksioznosti je kognitivni, čustveni ter fiziološki odziv posameznika, ki ima občutek nevarnosti ali grožnje katerega vzroka se ne zaveda. Agresivnost na drugi strani je vedenje katerega cilj je poškodovati ali pškoditi drugemu. Prisopevek se osredinja na na pojava , ki čeprav do neke mere nasprtina sta med seboj povezana (koeficinti povezanosti se gibljejo okoli 0,30). Oba pojava negativno vplivata tako na posameznika kot na šolo kot celoto (Flannery, Vazsonyi & Waldman, 2007; Stallard, 2009). Cilj prospevka je raiskati naravo tega odnosa na način, da lahko ta odnos uporabimo pri načrtovanju preventivnih in interventnih dejavnosti za anksioznost in agresvnost s poudarkom na šoslekm okolju. V prečni raziskavi smo uporabili podatke zbrane z dvema merskima pripomočkoma: Lestvica anksioznosti za učence in dijake AN-UD (Kozina, 2011) in Lestvica agresivnosti za učence in dijake AG-UD (Kozina, 2013) na velikih reprentativnih vzorcih osnovnih (N=10427) in srednjih šol (N=3343). Naša predpostavka je, da anksiozost deluje kot prožilec agresivnega vedenja. Model teoretično temelji delno na frustracijski teoriji (Dollard, Dobb, Miller, Mowrer & Sears, 1939) ter delno na modelu M.F. Delfos (2004) v katerem avtorica vzročno poveže oba pojava. Na zbranih podatkih smo uporabili strukturno linerano modeliranje odnosov, da smo prverili skladnost naših podatkov z predpostavljnim modelom anksioznosti in agresivnosti. ločeno po starostnih skupinah in po spolu. Na podlagi dobljenih rezultatov smo izpeljali nekatere praktične usmeritve.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2704983V prispevku analiziramo napovedno vrednost izbranih spremenljivk domačega in šolskega okolja za agresivnost učencev. Multiple regresijkse analize so bile izvedene na vzorcih četrtošocev in osmošolcev, ki so sodelovali v raziskavah TIMSS 2007 (N=8394) in TIMSS 2011 (N=9415) v Sloveniji. Na nacionalni ravni smo merjenju raziskav TIMSS priključili še merjenjen agresivnosti (Kozina, 2011). Na ravni spremnljivk domačega okolja smo v raziskavo vključili spremenljivke povezane s socilano ekonomskim statusom, izobrazbenimi aspiracijami, aktivnosti staršev ter prostočasne aktivnosti. Na ravni spremenljivk đolskega okolja smo v raziskavo vključili spremenljivke povezane s šolsko klimo, stališči do šole in učnih predmetov ter učnim dosežkom. Napovedna vrednost razlipčnih modelov (domačih in šolskih spremenljivk) bo primerjana (na podlagi odstotkov pojanjene variance. Glede na pregled literature pričakujemo vipje ravni agresivnosti pri učencih, k prihajoa iz družin z nižjim socilano ekonomskim statusom (Guerrero et al., 2006), pri učencih, ki večino časa menjajo pasivnim oblikam prostočasnih aktivnosti (Baron & Richardson, 1994), pri učencih z nižjimi učnimi dosežki (Green et al., 1980; McEvoy & Welker, 2000), pri učencih z nižjimi izobrazbenimi aspiracijami (Finn & Frone, 2003), pri učencijh, ki šoslko klomo ocenjujejo bolj negativno (Brookmayer et al., 2006) in ki imajo do šole in do učnih predmetov negativna stališča (Krall, 2003). Če bodo rezultati pokazali, da so spremenljivke šolskega okolja pomembni napovedniki agresivnosti učencevn bomo dodatno preverili smiselnos uporabe hierarhičnih modelov, to ej ali so razlike v stopnji agresivnosti pomembne v letu 2007 in v letu 2011. Glede na pričakovano pomembno napovendikov šolskih spreenljivk pričakujemo tuydi pomembne razlike v stopnji agresivnosti med šolami.Vključitev dveh zajemov podatkov v dveh časovnih točkah omogoča spremljanje napovednikov agresivnosti v času.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2574679