Plenilstvo velja za pomemben dejavnik v evoluciji morfologije, fiziologije in vedenja živali. Vendar ga je težko opazovati in natančno meriti, zato se nekateri raziskovalci poslužujejo posrednih merilcev plenjenja, ko v analizah poskušajo ovrednotiti pomen plenilstva. V diplomskem delu je študentka raziskovala primerjavo med neposrednim merilcem plenjenja (ocenjeno pogostostjo uplenitve (OPU)) in dvema posrednima merilcema plenjenja (telesna masa in raba habitata - talni/ drevesni način življenja). Iz obstoječe primatološke literature je zbrala potrebne podatke za 87 populacij in 64 vrst primatov iz vseh področij, kjer primati živijo. V tem vzorcu je OPU segala od 0 % do 25 %, pri čemer je bilo večina podatkov (60 %) med 0 % in 5 %. S splošnim linearnim modelom je preverila, kolikšen delež variance OPU lahko razložimo s telesno maso plena in rabo habitata. Rezultati kažejo, da so primati z večjo telesno maso plenjeni redkeje kot majhni primati, med tem ko raba habitata ne vpliva na pogostost plenjenja in ni primerna kot nadomestni merilec za oceno pritiska plenilcev. Kljub temu, da obstaja statistično pomembna povezava med OPU in telesno maso primatov, pa je napovedna zmogljivost modela šibka. Kaže, da večja telesna masa sicer lahko primate do neke mere zaščiti pred plenilci, vendar pa je potrebna izjemna previdnost, kadar raziskovalci telesno maso uporabijo kot nadomestni merilec za oceno pritiska plenilcev.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 11216201Če različni merilci plenilstva resnično merijo isti pojav, lahko pričakujemo, da bo telesna masa na njih vplivala na enak način. Nadgradila sem diplomsko delo (glej prejšnji dosežek) in v analizo uvedla dodaten neposreden merilec plenilstva - poleg ocenjene pogostosti uplenitve (OPU) sem preverila tudi, ali je telesna masa povezana s frekvenco zabeleženih uspešnih plenilskih napadov (FZUN). Analiza je potrdila, da je telesna masa primatov signifikantno povezana z OPU, vendar to ni držalo za FZUN. Dva direktna merilca plenilstva, ki naj bi merila isti pojav, torej nista pokazala enakega rezultata. Možno je, da je to povezano z majhnim vzorcem za FZUN (n=10), lahko pa ta rezultat tudi nakazuje, da trenutno dostopni podatki o plenilstvu niso dovolj zanesljivi. Ti rezultati še dodatno podprejo ugotovitve, ki jih je nakazalo že diplomsko delo in nakazujejo, da bi bilo potrebno pridobiti dodatne neposredne merilce plenilstva, da bi lahko pridobili boljši vpogled v vlogo, ki jo ima plenilstvo v ekologiji in evoluciji primatov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
V okviru projekta so štirje nadarjeni mladi ljudje pridobili praktične izkušnje s pregledovanjem znanstvene literature, s čimer so se naučili iz strokovnega teksta izluščiti iskane informacije in pridobili sposobnost kritične presoje različnih znanstvenih objav.
D.11 Drugo
Primatologija in vedenjska ekologija sta pomembni in dobro razviti področji biologije, vendar sta v slovenski znanosti slabo zastopani. Ta projekt odpira nove teme in perspektive v slovenski biologiji v sodelovanju s priznanimi mednarodnimi znanstveniki in institucijami. Izsledke mojega projekta sem predstavila na skupni konferenci International Primatological Society in American Society of Primatologists v Chicagu, kjer sem bila edina predstavnica iz Slovenije.
D.04 Pobuda za uvedbo novega raziskovalnega področja v Sloveniji