V tem članku obravnavamo dva tipa problemov s katerimi se srečamo pri hierarhičnih kompozicionalnih modelih: (a) napačna klasifikacija kategorije in (b) "fantomske" detekcije predmetov v ozadju. Naš pristop predlaga premagovanje teh težav z uporabo diskriminativnih lastnosti, ki so že prisotne v generativnem modelu hierarhičnih kompozicij. Uvedemo deskriptor, ki ga poimenujemo "histogram kompozicij". Ta zajame informacijo, ki je potrebna za izboljšanje diskriminativne moči, in jo uporabi skupaj s klasifikatorjem za učenje značilk, ki so potrebne za uspešno diskriminacijo objekta. Generativni model hierarhičnih kompozicij kombiniramo z diskriminativnim deskriptorjem tako, da opravimo preverjenje hipoteze dobljene s hierarhičnim kompozicionalnim modelom. Uporabo predlaganega deskriptorja smo preizkusili na petih različnih bazah podatkov. Izkaže se, da naš pristop izboljša stopnjo napačno klasificiranih objektov znotraj podobnih kategorij, kot tudi napačno klasifikacijo zaradi fantomskih detekcij v ozadju. Poleg tega pokažemo, da naš pristop v primerih večjih zakritij objektov prekaša tudi rezultate dobljene z najnovejšimi metodami nevronskih mrež.
COBISS.SI-ID: 1536363971
Množica vozlišč dvovrstnega omrežja je sestavljena iz dveh disjunktnih podmnožic, povezave omrežja pa povezujejo ti dve podmnožici. Povezave so lahko utežene. Razvili smo novo metodo za identifikacijo pomembnih podomrežij v dvovrstnih omrežjih. Metoda je kombinacija in razširitev idej posplošenih sredic v enovrstnih omrežjih in $(p,q)$ sredic v dvovrstnih omrežjih. V članku predstavimo pojem posplošenih dvovrstnih sredic in opišemo nekaj njihovih lastnosti. Predstavljena sta tudi učinkovit algoritem za določanje posplošenih dvovrstnih sredic in analiza njegove zahtevnosti. Predstavljenih je tudi nekaj rezultatov analiz podatkov iz resničnega življenja.
COBISS.SI-ID: 17369177
Glavna okoljska in varnostna problematika, ki se pojavi pri transportu in shranjevanju razsutega tovora, je povezana s pojavom prašenja. Pri shranjevanju tovora na velikih odprtih deponijah, kot jih običajno srečamo v tovornih pristaniščih, je prašenje še posebej problematično zaradi izpostavljenosti deponije vetru. Prihaja do vetrne erozije in odnašanja finih delcev, kar pomeni onesnaženje okolice ter resno tveganje za zdravje ljudi zaradi delcev v zraku. V prispevku so obravnavane vetrovne razmere in pojav prašenja na Evropskem Energetskem Terminalu (EET) v Luki Koper, ki je namenjen shranjevanju in pretovoru premoga in železove rude. EET je tekom celega leta občasno izpostavljen močnim vetrovom severovzhodne in vzhodne smeri (burja) ter zahodne smeri (tramontana), ki zlahka povzročijo dviganje in odnašanje prašnih delcev z deponije.
COBISS.SI-ID: 14317339
Hierarhično odkrivanje gruč v omrežjih je pristop, s katerim lahko odkrijemo tesno povezane notranje gruče (skupine, skupnosti) vozlišč v omrežjih izhajajoč iz njihove strukture. Poleg vozlišč je mogoče gručiti tudi njihove povezave. Množice vozlišč, ki pripadajo specifičnim gručam, se lahko prekrivajo. Čeprav prekrivanje gruč sicer ni pričakovano, je marsikdaj neizogibno, oziroma inherentno omrežjem, ki jih preučujemo. Z ustreznimi diskriminatornimi metrikami, ki dodatno okarakterizirajo vozlišča, lahko dopolnimo strategijo gručenja tako, da upoštevamo npr. semantični pomen povezav ali vozlišč glede na njihove lastnosti. Predlagamo nov hiearhični algoritem za gručenje povezav izbranega omrežja, ki v primerjavi z obstoječimi algoritmi upošteva poleg strukture omrežja tudi lastnosti vozlišč in/ali povezav (opisi, atributi) s pomočjo monotone diskriminatorne metrike. Algoritm najde skupine, ki tvorijo povezana podomrežja (povezanost je podana omejitev) in vsebujejo lokalno podobna vozlišča, v skladu z njihovim opisom. Ta implicitno temelji na linijskemu grafu podanega omrežja in s tem zmanjša prostorske in časovne zahtevnosti algoritma. Obe algoritmični kompleksnosti preiskujemo tako analitično, kot tudi statistično. Z uporabo podanih metrik lahko nasš algoritem odkrije, poleg običajne strukture prekrivajočih se skupnosti, tudi hierarhično povezane podregije znotraj le teh. To demonstriramo na primeru umetnih in realnih omrežij.
COBISS.SI-ID: 17567833
Težka tovorna vozila, ki se uporabljajo za storitve zimske službe (npr. pluženje), so odgovorna za približno 25% emisij CO2 v cestnem prometu. V tem prispevku je predstavljen pristop optimizacije, razvit za upravljanje flote zimske službe, ki je bila evalviran na področju mesta Maribor v Sloveniji. Algoritem temelji na matematični teorije grafov, še posebej na rešitvi t.i. problema kitajskega poštarja, z uporabo dveh vrst optimizacije: 1) z optimizacijo celotnega načrta zimske službe pluženja in 2) z optimizacijo že izvedenega dela storitve. Rezultati optimizacije omogočajo zmanjšanje dolžine opravljenih poti za 28,3% pri izvajanju celotnega načrta. Pri odločitvi za prerazdelitev materiala za soljenje na tri druge lokacije pa je naša ocena pokazala, da bi bilo mogoče doseči dodatne prihranke do 9,8% glede na izbiro teh lokacij. Manj poti potoval posledično vodi k zmanjšanju porabe virov (dizelsko gorivo) in nižje emisije CO2. Pri izvrševanju 15 načrtov pluženja v posamezni akciji zimske službe, je bilo uporabljeno 210L manj dizelskega goriva ter kar 1.362 ton manj emisij CO2 na akcijo, kar predstavlja zmanjšanje za 30%.