Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Standard SIST EN 350-2 uvršča bukovino med lesne vrste z najslabšo odpornostjo proti lesnim glivam. To je eden izmed najpomembnejših razlogov, ki preprečuje uporabo bukovine na prostem. Večina podatkov o odpornosti bukovine temelji na laboratorijskih testiranjih, realnih terenskih testov pa je relativno malo. Življenjska doba bukovine je v veliki meri odvisna od lokalnih podnebnih razmer, zato je nujno določiti življenjsko dobo posameznih lesnih vrst na prostem v osrednji Sloveniji. Na Oddelku za lesarstvo zato že več let potekajo testi, s katerimi določamo odpornost bukovine v tretjem razredu uporabe (na prostem, ni v stiku z zemljo). Prvi znaki glivnega razkroja se pojavijo že po nekaj mesecih izpostavitve, kasneje se razkroj nadaljuje, vzorci pa povsem propadejo po 4 do 6 letih izpostavitve. Glavni razlog za dovzetnost bukovine za glivni razkroj je povezan z odsotnostjo biološko aktivnih snovi (ekstraktivov) in dejstvom, da se bukovina relativno hitro navlaži. Z namenom proučiti dinamiko vlaženja bukovine smo petnajst mesecev stalno spremljali vlažnost lesa v različnih razmerah uporabe. Pričakujemo, da bomo skozi daljše obdobje spremljanja relevantnih lastnosti bukovine, preostalih lesnih vrst in modificiranega lesa pridobili podatke, ki bodo omogočili širšo rabo bukovega lesa na prostem.
COBISS.SI-ID: 2473865
Termična modifikacija je eden izmed komercialno najpomembnejših postopkov modifikacije lesa. Kljub dolgoletni uporabi tega postopka zaščite, vsi vidiki odpornosti lesa še niso v celoti osvetljeni. Znano je, da je odpornost lesa v veliki meri odvisna od temperature modifikacije in časa izvedbe postopka. Obstaja veliko različnih teorij o razlogih za odpornost termično modificiranega lesa, ena od zadnjih je pripisana vodo-odbojnosti (water exclusion efficacy). Z namenom osvetliti ta mehanizem, smo les smreke modificirali pri različnih temperaturah (160 °C, 180 °C, 190 °C, 200 °C, 210 °C and 230 °C). Izvedli smo tri sete eksperimentov: a) vzorce smo za 4 dni namočili v vodo, nato pa opazovali sušenje na merilnih celicah, b) določili smo kratkotrajni navzem vode s tenziometrom; c) te rezultate smo verificirali z gravimetričnim spremljanjem vlažnosti lesa na merilnih celicah na prostem. Pričakovano se je stopnja modifikacije odrazila v lastnostih lesa. Kratkotrajni navzem vode in srednjeročni navzem vode sta se dobro ujemala z rezultati terenskega testa. PO rugi strani pa dolgoročne meritve opravljene s tenziometrom niso v povezavi s podatki relanih terenskih testov.
COBISS.SI-ID: 2479241
Celovit pristop napovedovanja življenjske dobe lesnih proizvodov zahtevajo številni evropski standardi. Prvi poskusi so bili izvedeni v okviru evropskih raziskovalnih projektov. Vendar pa še vedno obstaja neposredna potreba po metodologiji za določanje odpornosti in vpliva sposobnosti da les ostane suh s preverjenimi standardi. Cilj te raziskave je bil torej ovrednotiti pristop za napovedovanje življenjske dobe lesa v aplikacijah nad tlemi ob upoštevanju kombiniranega učinka navlaževanja in odpornosti lesa. Celovit nabor podatki je bili pridobljeni iz laboratorijskih testov odpornosti in tekočega terenskega poizkusa na Norveškem, kjer je izpostavljeno 21 različnih vrst lesa. Vzporedno so bili izvedeni štirje različni testi s katerimi smo ovrednotili sposobnost lesa, da ostane suh. Model je bil razvit in optimiziran ob upoštevanju odpornosti lesa proti mehki, beli in rjavi trohnobi, kot tudi ustreznih testov adsorpcije in desorpcije vode. Model je bil preverjen z uporabo zgoraj navedenih podatkov.
COBISS.SI-ID: 2403465