Les na prostem je izpostavljen vremenskim vplivom, in je zato nagnjen k glivni razgradnji. Eden izmed najpomebnejših nebiocidnih pristopov zašite temelji na tem, da les med uporabo ostane čim bolj suh, oziroma se čim hitreje posuši. V ta namen se zato pogosto uporabljajo hidrofobni pripravki. Večina hidrofobnih sistemov za zaščito lesa so testirali le na sveže obdelanem lesa. Na voljo pa je le malo informacij o tem, kako se različni lesni materiali obnašajo po določenem obdobju takšnega ali drugačnega starnaj. V ta namen smo izdelali vzorce iz 17 različnih lesnih materialov: hrasta (Quercus), kostanja (Castanea sativa), evropskega macesna (Larix decidua), rdečega bora jedrovine in beljave (Pinus sylvestris), smreke (Picea abies) in bukve (Fagus sylvatica). Odpornost lesa prosti vlaženju je bila izboljšana s termično modifikacijo, impregnacijo z voskom, oljem, in biocidi. Vzorci so bili izpostavljeni različnim dejavnikom razkroja, (glivam modrivkam in razkrojevalkam, umetnem pospešenem staranju, naravnemu starenju). Različni testi določanju odporonosti proti navlaževanju so bili izvedeni pred in po staranju: kratkoročni navzem vode (tenziometer), dolgoročno navzemanje vode, absorbcija vodne pare, testi sušenja … PO staranju se je sposobnost lesa, da ostane suh izrazito poslabšala, Dejavniki razkroja delujejo sinergistično in imajo vidnejši vpliv na manj odporen les v primerjavi z odpornimi ali z biocidi zaščitenem lesom. Med vsemi materiali se je najbolje obnesel les zaščiten z voski.
COBISS.SI-ID: 2648969
Vodo-odbojni pripravki so okolju prijazna rešitev za zaščito lesa in postajo vedno pogosteje uporabljena rešitev. Sušeča olja so poleg voskov in organosilikonskih spojin ena izmed najpomembnejših rešitev za vodo-odbojno obdelavo lesa. Tungovo olje se je doslej izkazalo za eno od najboljših učinkovitih rešitev za nebiocidno zaščito lesa. Vendar, tungovo olje, podobno kot druga olja, zaradi svoje visoke viskoznosti ne prodrejo globlje v les. Da se izboljša prodiranje olja v les, je treba uporabiti postopek vakuumsko-tlačne impregnacije. Vrste, ki smo jih uporabili v tej študiji so pomembne v srednji Evropi in sicer: kostanj (Castanea sativa), Evropski macesen (Larix decidua), rdeči bor jedrovina in beljave (Pinus sylvestris) in smreka (Picea abies). Navzem olja je odvisen od načina impregnacije in od uporabljene vrste lesa. Retencija tungovega olja je bila večja v primeru, ko smo čes impregnirali z vakuumsko-tlačnim postopkom. Penetracijo olja smo določali z magnetno resonanco (MRI). S to metodo smo pojasnili vpliv vrste lesa in postopka impregnacije na penetracijo in distribucijo olja v lesu po impregnaciji. MRI slikanje je zelo občutljivo na spremembo deleža tekočin v lesu in je kot tako tudi zelo primerna za spremljanje penetracije olja.
COBISS.SI-ID: 2685065
Bakrovi pripravki so ena izmed najpomembnejših skupin biocidnih proizvodov za zaščito lesa v najtežjih pogojih uporabe. Les, impregniran s pripravki na osnovi bakra zagotavlja dolgo življenjsko dobo, če je le ustrezno zaščiten v skladu s smernicami. Če se zaščita ne izvede pravilno, se lahko pojavi prezgodnji razkroj. Z namenom pojasniti lastnosti z bakrom impregniranega lesa v uporabi, je bilo preiskanih več telekomunikacijskih drogov, ki so bili impregnirani z bakrovimi biocidnimi proizvodi. Kole smo razrezali na manjše vzorce za določanje penetracije in retencije bakra in kroma, določanje mehanskih lastnosti, kratkoročnega navzema vode in fungicidnih lastnosti. Rezultati so jasno pokazali, da les ohranja svoje lastnosti, če je le impregniran s pripravki z zadostno koncentracijo bakra. Neustrezno impregniran les hitro propade. Ne glede na vrsto uporabljene zaščite lesa, je osrednji del impregniranih pilotov in drogov najšibkejša točka, kjer najhitreje pride do razkroja.
COBISS.SI-ID: 2651273
Termična modifikacija je komercialno najpomembnejši postopek modifikacije. Kljub temu, da je termična modifikacija znana že več desetletij, celoten mehanizem odpornosti termično modificiranega lesa še ni znan. Znano je, da so lastnosti termičn modificiranega lesa odvisne od temperature modifikacije. Zato smo v okviru te raziskave spremljali navzem vode v okviru kratkotrajnih, dolgotrajnih in terenskih testih. Izkazalo se je, da hidrofobnost smrekovine z naraščajočo temperaturo modifikacije hidrofobnost lesa najprej narašača, pri najvišjih temperaturah, pa smrekov les postane celo hidrofilen. Te rezultate smo potrdili s terenskimi in laboratorijskimi testi.
COBISS.SI-ID: 2479241
Jedrovina kostanjevine (Castanea sativa) je ena najbolj odpornih lesnih vrst v Evropi. V sedanji raziskavi so bili preučeni različni dejavniki s potencialnim vplivom na odpornost lesa, in sicer vsebnost ekstraktivov, širina branik, in vpliv staranja. Raziskali smo lastnosti nove kostanjevine in jih primerjali z lastnostmi kostanjevine, ki je bila v uporabi na prostem 35 let. Sodeč po rezultatih, širina branik in 35-letna izpostavitev ne vplivata na trajnost kostanjevine. V standardnem preizkusu EN 113 ni nobena od preizkušenih gliv povzročila opazne izgube mase kostanjevine. Pri ekstrakciji z metanolom in vodo so vzorci izgubili od 11 % do 15 % mase na račun izpiranja ekstraktivnih snovi, vendar pa je izguba ekstraktivov le rahlo vplivala na odpornost lesa. Ta podatek nakazuje, da lahko tudi druge komponente (poleg komponent topnih v vodi in metanolu) vplivajo na odpornost lesa. Analiza 35 let stare kostanjevine je pokazala, da se v preiskanem časovnem okviru večina relevantnih lastnosti ne poslabša. To pomeni, da se stara kostanjevina po mnogih letih v uporabi lahko ponovno uporabi za številne različne aplikacije.
COBISS.SI-ID: 2266249