Namen: Namen randomizirane kontrolirane študije je bil ugotoviti, ali je z predoperativno ishemično pripravo mogoče preprečiti oziroma omiliti izgubo volumna, moči in funkcije mišice kvadriceps femoris po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Metode dela: Dvajset pacientov, izbranih za selektivno artroskopsko rekonstrukcijo sprednje križne vezi z avtolognim hamstring graftom, je v zadnjih desetih dneh pred operativnim posegom izvedlo pet vadbenih enot. Pacienti so bili naključno razdeljeni v dve skupini: ishemično, ki je izvajala izteg kolena z nizkim bremenom in oviranim krvnim pretokom (tlak v manšeti – 150 mm Hg), in v standardno, ki je izvajala enako vadbo brez oviranega pretoka krvi skozi mišico (tlak v manšeti – 20 mm Hg). Volumen mišice kvadriceps femoris (izmerjen z MRI), maksimalna hotena izometrična kontrakcija in razdalja, dosežena v enonožnem počepu z dosegom naprej, so bili ocenjeni pred operacijo ter štiri in dvanajst tednov po posegu. Rezultati: Med vadbenima skupinama ni bilo statistično pomembnih razlik v nobenem izmed spremljanih parametrov tako pred operativnim posegom kot tudi v obeh časovnih točkah po njem. Deficit volumna mišice kvadriceps femoris operirane noge glede na neoperirano se je pri združenih vastusih štiri tedne po operaciji povečal na 20 ±5 % v ishemični skupini in na 23 ±10 % v standardni skupini in je tudi po dvanajstih tednih vztrajal pri 16 ±4 % v ishemični in 20 ±11 % v standardni skupini. Rectus femoris se statistično značilno ni spreminjal. Tudi deficiti navorov, doseženih z maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo, so po dvanajstih tednih še vedno znašali 15 ±15 % v ishemični in 22 ±16 % v standardni skupini. V razdaljah, doseženih z globokim počepom, ni bilo statistično značilnih razlik med skupinama. Zaključki: Kratkotrajna predoperativna priprava z ishemično vadbo se ni pokazala kot uspešen preventivni ukrep za preprečitev izgube mišične mase in moči mišice kvadriceps femoris ter upada funkcijskih sposobnosti kolenskega sklepa pri pacientih po rekonstrukciji sprednje križne vezi. Izkazalo se je celo, da so vsi pacienti dosegli podobno raven atrofije in izgube moči kvadricepsa, ne glede na njihov predoperativni mišični status.
COBISS.SI-ID: 5064811
Vadba proti majhnem uporu, s sočasno zmanjšanim pretokom krvi v aktivnih mišicah (ishemična vadba), dokazano spodbuja hipertrofijo in izboljša mišično jakost primerljivo s standardno vadbo proti velikem uporu, vendar ob znatno manjši mehanski obremenitvi sklepa. Zato se ishemično vadbo pospešeno vključuje v fizioterapevtske programe, zlasti v primerih športnikov s poškodbami ali po operativnih posegih na sklepih spodnjih ali zgornjih udov. Kljub splošnem strinjanju glede pozitivnih učinkov na mišično zmogljivost, ostaja vrsta nejasnosti glede medsebojnega učinkovanja vrste intrinzičnih in ekstrinzičnih dejavnikov, ki se pojavijo med ishemično vadbo in zelo verjetno vplivajo na njeno učinkovitost in varnost. Regulacija in velikost manšetnega tlaka ter oblika in velikost manšete so bili prepoznani kot ključni ekstrinzični dejavniki varnosti in učinkovitosti. Med intrinzičnimi dejavniki pa so bili v tem pogledu kot najbolj pomembni prepoznani: antropometrija uda in posameznikova anamneza srčnih, žilnih, presnovnih ali perifernih živčnih okvar. Izmed vrste potencialnih zdravstvenih problemov povezanih z ishemično vadbo, so najbolj verjetni in zdravje ogrožajoče (a) mehanske poškodbe kože, mišic in perifernih živcev, (b) globoka venska tromboza zaradi poškodb ožilja in spremenjene hemodinamike in (c) povečan odziv arterijskega krvnega tlaka zaradi povečanega občutka napora in upornosti perifernega ožilja. Na podlagi objavljenih podatkov v literaturi in osebnih izkušenj avtorjev članka z uporabo ishemične vabe pri športnikih so podana priporočila za njeno varno uporabo. V članku je predstavljen tudi enostaven in razumljiv pripomoček za presojanje dejavnikov zdravstvenega tveganja posameznika, pred vključitvijo v program ishemične vadbe.
COBISS.SI-ID: 4978795
Po poškodbah in operativnih posegih mišično-skeletnih struktur je atrofija s posledično mišično oslabelostjo eden ključnih dejavnikov slabega funkcionalnega stanja pacientov. Na razvoj atrofije med drugim vpliva tudi ishemično-reperfuzijska poškodba, ki nastane zaradi dolgotrajne ishemije med operativnim posegom. Kratkotrajne intermitentne zapore pretoka krvi z vmesnimi reperfuzijami, t.i. ishemična priprava (IP), imajo dokazano pozitivne vplive na zaščito skeletne mišice pred ishemično-reperfuzijsko poškodbo. Raziskave so pokazale zmanjšan procent odmrtja in poškodbe mišičnih celic ter boljše ohranjanje energetskih rezerv pri prekondicioniranih preiskovancih. Dolgoročni vplivi IP na razvoj atrofije in funkcijo mišice še niso raziskani, prav tako ni določen optimalen protokol, ki bi bil primeren za prenos v klinično prakso. Smiselno bi bilo raziskati dolgoročne vplive IP z natančnimi meritvami prečnega preseka ali volumna mišic z magnetno resonanco in standardiziranimi testi mišične zmogljivosti in funkcije, ki bi jih bilo potrebno izvesti v ključnih časovnih intervalih po operativnem posegu.
COBISS.SI-ID: 4503403
Zmanjšanje zmogljivosti mišic je neizbežna posledica poškodbe, bolezni ali operativnega posega na sklepu. V vseh primerih sta ključna dejavnika 1) atrofija mišice in 2) artrogena mišična inhbicija (AMI), vendar patofiziološki mehanizmi obeh pojavov in njuna interakcija še niso zadovoljivo pojasnjeni. Pojav AMI je značilen zlasti za mišico Quadriceps femoris (QF) po poškodbah kolka ali kolena. Vpliv AMI na mišice po poškodbah in operacijah drugih sklepov je zelo slabo raziskan in nejasen. Posamezni fizioterapevtski postopki so usmerjeni v zmanjševanje atrofije ali AMI, nekateri tudi obeh hkrati, vendar se mehanizmi delovanja razlikujejo. Njihova učinkovitost je zato odvisna od glavnega vzroka mišične oslabelosti pri pacientu. Kadar je primarni vzrok AMI refleksna živčna inhibicija se je za učinkovito izkazala periferna električna živčnomišična stimulacija v kombinaciji s hotenimi kontrakcijami. Pred tem je smiselno inhibitorne zaznave iz otečenega sklepa modulirati s krioterapijo ali TENS. Kadar je primarni vzrok AMI v centralni inhbiciji višjih motoričnih centrov lahko izboljšamo aktivacijo mišice QF s transkranialno magnetno stimulacijo motorične skorje, vendar je zaradi tehničnih in ekonomskih omejitev njena klinična uporabnost vprašljiva. Kadar je ključni vzrok mišične oslabelosti atrofija mišice je na voljo precej manj učinkovitih terapevtskih tehnik, saj je standardna vadba proti velikem uporu kontraindicirana. Poleg električne stimulacije mišic sta za zmanševanje atrofije mišic učinkoviti tudi vibracijska vadba in vadba z zmanjšanim pretokom krvi in majhnim uporom (ishemična vadba). Ker atrofija zaradi neaktivnosti v največji meri prizadene prav oksidativna mišična vlakna tip I in pripadajočo kapilarno mrežo, je terapevtski potencial ishemične vadbe velik. Varnost in učinkovitost teh specifičnih vrst vadbe pri različnih patoloških stanjih mišično-skeletnega sistema je potrebno podrobno raziskati v prihodnje.
COBISS.SI-ID: 5006699
V članku so opisani rezultati multiplih regresijskih modelov napovedi oslabelosti in atrofije mišic ekstenzorjev kolena v prvih 12 tednih po rekonstrukcij sprednje križne vezi. Modeli temeljijo na različnih pred- in po-operativnih merah mišičnega volumna in zmogljivosti 25 pacientov. Rezultati kažejo, da so pacienti izgubljajli mišični volumen in maksimalni navor skozi celotno opazovano obdobje, med tem ko se je mišična vzdržljivost pomebno zmanjšala le štiri tedne po operaciji. Napovedni model je bil zanesljiv (p(0,01) le štiri tedne po operaciji in je razložil 57% variabilnosti spremenljivke. Pri tem je bila predoperativna vzdržljivost mišice v negativni korelaciji in pooperativna izguba gibljivosti kolena v smeri iztega v pozitivni korelaciji z opazovano atrofijo. Modelska napoved zmanjšanja maksimalnega mišičnega navora je bila značilna le pri dvanajstih tednih po operaciji in kjer je izguba volumna mišice razložila 46% opazovane spremembe. Iz razmerja med navorom in volumnom mišice je bilo ugotovljeno, da se je hotena aktivacija mišice v času izrazito spremenila. Zaključili smo, da imata predoperativna mišična vzdržljivost in pooperativna izguba iztega kolenskega sklepa največjo moč napovedovanja pooperativne atrofije mišice kvadriceps. Le-ta pa razloži le nekaj manj kot polovico oslabelosti, zato so potrebne nadaljne raziskave drugih dejavnikov sovpliva.
COBISS.SI-ID: 5222251