V članku obravnavamo rezultate akustične emisije pri detekciji in karakterizaciji napetostnokorozijskega pokanja nerjavnega jekla. Vzporedno uporabljene metode so bile še elektrokemijski šum, merjenje raztezka in digitalna korelacija slik. Z uporabo ročnega in tudi avtomatiziranega algoritma smo uspeli iz podatkov vseh AE izbruhov v časovnem in frekvenčnem prostoru izločiti tiste, ki so dejansko povezani z rastjo napetostne razpoke. Rezultati analize AE izbruhov, povezanih z nastajanjem razpok, kažejo, da metoda akustične emisije omogoča detekcijo večjih razpok, ki pa nastajajo ob napredovanju razpok med kristalnimi mejami ter z manjšimi duktilnimi prelomi. Velikost duktilnih prelomov lahko ocenimo z relativno primerjavo energij posameznih AE izbruhov. Pokazali smo tudi, da lahko lastnosti opisa AE izbruha v časovnem in frekvenčnem prostoru koristno uporabimo za avtomatsko razločevanje napetostnokorozijskega
COBISS.SI-ID: 14050843
Dentalne žice so v okolju, kot je slina podvržene korozijskim procesom, ki so agresivnejši med ortodonskim zdravljenjem. V prvi fazi zdravljenja, ko so premiki večji, se uporabljajo dentalne žice iz NiTi zlitine, kasneje, za manjše premike, pa dentalne žice iz nerjavnega jekla. Tribokorozijsko preizkušanje je potekalo na dentalnih žicah iz dveh materialov, NiTi zlitina in nerjavno jeklo. Eksperimentalni pogoji so posnemali naravne obremenitve. Pri tribokorozijskih testih se je spremljal odziv korozijskega toka in koeficent trenja, narejena je bila ocena hitrosti obrabe za namen boljšega pozanavanja procesov. Elektrokemijski testi so se izvajali v raztopini umetne sline z dodatkom fluoridov in pri nizklih pH-jih. Z ICP-MS analizo se je določilo koncentracijo kovinskih ionov izločenih v umetno slino pri daljši izpostavi ter povišanje koncentracije v primeru prisotnosti mehanske obrabe. Namen raziskave je pridobiti informacije o procesih, ki se odvijajo med zdravljenjem ter o potencialni nevarnosti za zdravje pacientov.
COBISS.SI-ID: 2147943
Namen prispevka je bil podati pregled relevantne literature o učinkih zdravljenja nepravilnosti razreda II po Anglu z nesnemnimi funkcionalnimi ortodontskimi aparati v kombinaciji ali brez nesnemnih ortodontskih aparatov v pubertetnem in post-pubertetnem obdobju.Članke smo iskali v naslednjih bazah podatkov: Medline, SCOPUS, LILACS, SciELO in The Cochrane Library ter dodatno pregledali še sezname literature izbranih člankov in naslove vseh člankov objavljenih v zadnjih dvajsetih letih v odmevnih ortodontskih revijah. V pregledni prispevek smo vključili randomizirane klinične raziskave in klinične kontrolne raziskave, ne glede na to ali so bile retro ali prospektivne. Raziskave so morale vključevati zdrave preiskovance z nepravilnostjo razreda II/1 po Anglu, ki so bili zdravljeni z nesnemnimi funkcionalnimi ortodontskimi aparati, ne glede na vrsto aparata, dolžino zdravljenja ali telerentgensko analizo. Podatek o dodatni rasti spodnje čeljustnice smo uporabili za meta-analizo. Dvanajst člankov je ustrezalo vključitvenim kriterijem, od katerih je bilo osem raziskav v obdobju pubertete in štiri v post-pubertetnem obdobju. Celokupni dodatni prirastek spodnje čeljustnice (95% interval zaupanja) je znašal 1,95 mm (1,47 do 2,44) in 2,22 mm (1,63 do 2,82) pri preiskovancih v obdobju pubertete in -1,73 mm (-2,60 do -0,86) in 0,44 mm (-0,78 do 1,66) pri preiskovancih v post-pubertetnem obdobju za obravnavo samo z nesnemnimi funkcionalnimi aparati in za obravnavo v kombinaciji z nesnemnim aparatom. Pri preiskovancih v obdobju pubertete je bila ugotovljena tudi omejena rast zgornje čeljustnice. Vendar pri zdravljenju nepravilnosti razreda II niso prisotni le skeletni učinki, ampak tudi dentoalveolarni učinki, v obeh razvojnih obdobjih. Obravnava nepravilnosti razreda II z nesnemnimi funkcionalnimi ortodontskimi aparati je najbolj učinkovita v obdobju pubertete, ko lahko pričakujemo največ skeletnih učinkov.
COBISS.SI-ID: 31524569