Analizirali smo vpliv različnih molskih razmerij barvila benzofluoran, razvijalca bisfenol A in topila oktadekanol da struktutrne, optične intermične lastnosti termokromnih kompozitov. Večja vsebnost razvijalca daje močnejše absorpcije v vidnem področju in večji barvi kontrast med obarvanim in razbarvanim stanjem. V vseh analiziranih kompozitih je temperatura razbarvanja nižja od tališča in fazni prehodi so le malo odvisni od vsebnosti razvijalca. Kristalno strukturo določa topilo; pri segrevanju se spremeni iz »gama« trdne faze v tekočo, pri ohlajanju pa se vrača preko rotator faze nazaj v »gama« fazo. Kristaliničnost kompozitov se zmanjšuje z vsebnostjo razvijalca, kar povzroči povečano sipanje vidne svetlobe. Molsko razmerje barvilo:razvijalec = 1:3 je dovolj veliko, da zagotavlja odprtje laktonskih obročev v vseh molekulah barvila. Barvne histereze takih kompozitov se zožijo v praktično eno samo sigmoidalno krivuljo, vendar pri večjih vsebnostih razvijalca barvni kontrast še vedno naraste. Ta efekt se lahko pripiše interakcijam med razvijalcem in topilom v kompozitu z manjšo stopnjo kristaliničnosti.
COBISS.SI-ID: 5594394
Za preprečevanje električnih prebojev v tiskanih ploščatih kondenzatorjih se uporablja dvakratno tiskane dielektrične plasti, čeprav to poveča debelino dielektrika in zmanjša kapaciteto kondenzatorja. Dvakratni tisk poveča kompleksnost tehnološkega procesa in poveča proizvodne stroške. V članku smo pokazali, da v kondenzatorjih z enkratno tiskanim dielektrikom ni prebojev, če je le-ta popolnoma polimeriziran. Električni preboji so povezani s stopnjo polimerizacije v dielektrični plasti, ki je sicer brez defektov. Te trditve smo pokazali na analizi tiskanih ploščatih kondenzatorjev z enkratno tiskano plastjo UV-sušečega dielektrika pri različnih obsevanjih. Kemijsko strukturo utrjene plasti smo analizirali z infrardečo spektroskopijo, kar daje pojavnost polimerizirajočih skupin in medmolekulskih vezi v polimerni strukturi. Z diferenčno dinamično kalorimetrija smo določili temperaturo steklastega prehoda tako utrjenih dielektričnih plasti. Ta hitro narašča z UV obsevanjem dokler ni dosežena popolna polimerizacija, majhen porast pri nadaljnjem obsevanju pa kaže nadaljnje premreževanje polimera. Analiziran je tudi vpliv strukturiranja dielektrične plasti v dielektrični plasti ob prisotnosti električnih prebojev med elektrodama. Raziskava potrjuje da popolnoma polimerizirana plast formira bariero za iztekanje in preprečuje nastanek električnih prevodnih poti med elektrodama. To kaže na relevanco povezave med strukturo polimerizirane plasti in njenimi električnimi lastnostmi.
COBISS.SI-ID: 5689370
Z in situ polimerizacijo smo sintetizirali mikrokapsule z ovojnico iz melaminsko-aldehidnih predkondenzatov in z jedri iz parafinskega voska s tališčem 42oC. Mikrokapsule so bile sferične oblike, s povprečnim premerom 15 µm in enakomerno porazdelitvijo velikosti. Debelina ovojnice je bila okoli 1,5 µm. Pripravili smo stabilizirane fazno spremenljive materiale (PCM) na osnovi polietilena visoke gostote (HDPE) v zmesi z mikrokapsuliranim parafinskim voskom in raziskovali njihovo uporabo v aplikacijah s toplotnim shranjevanjem energije. Porazdelitev mikrokapsul v HDPE matrici je bila enakomerna, brez nagnjenosti k aglomeraciji. Mikroenkapsuliran parafinski vosek je deloval kot visoko latentni toplotni material, medtem ko je HDPE matrika zagotavljala kompaktno obliko, strukturno kompaktnost in mehansko trdnost končnega PCM. Z metodo periodične temperature smo določali toplotno prevodnost in toplotno difuzivnost, v enoti z grelno ploščo pa latentno toploto uporabljenih fazno spremenljivih materialov. Toplotna prevodnost in difuzivnost preiskanih PCM se je zmanjšala z povečanjem vsebnosti mikrokapsul. V nasprotju s tem pa se je latentna, zaznavna in skupna toplota povečevala z vsebnostjo parafina.
COBISS.SI-ID: 1573980