Prispevek obravnava prehodni parni kavitacijski tok induciran z zapiranjem dolvodnega kroglastega zapirala v sistemu pod pretokom. Računski rezultati so primerjani z rezultati meritev v preprosti preizkusni postaji, ki jo sestavljajo rezervoar, horizontalni jekleni cevovod in zapiralo. Tlaki merjeni na dolvodnem in gorvodnem delu cevi in tlaka merjena na ekvidistantnih dolžinah vzdolž cevi so primerjani z izračunom kot piezometrične višine. Avtorjev numerični prehodni kavitacijski model lahko zajema vpliv ali ustaljenega ali neustaljenega stenskega trenja in plinskih mehurčkov. Rezultati meritev in izračunov dobljenih s pomočjo naprednega diskretnega plinskega kavitacijskega modela za dva posebna primera pretrganja kapljevinskega stebra se dobro ujemajo, ko uporabimo konvolucijski neustaljeni model stenskega trenja. Temu ni tako, ko uporabimo ustaljeni model trenja. Pretrganje kapljevinskega trenja je relativno hiter prehodni pojav s širokim spektrom tipov tokov (pospešujoči in pojemajoči tokovi). Kot zaključek, prvi primer zajema aktivno obliko pretrganja stebra, drugi primer pa predstavlja pasivno obliko pretrganja.
COBISS.SI-ID: 14435355
Prispevek prestavlja direktni prenos znanstvenih spoznanj tega projekta v industrijsko prakso. Obravnavane so metode za blaženje negativnih posledic hidravličnih prehodnih pojavov v slovenskih hidroelektrarnah z obnovljenimi francisovimi turbinami. Negativne posledice prehodnih pojavov lahko blažimo s spremembo obratovalnih manevrov, vgradnjo varnostnih elementov in ustreznim načrtovanjem pretočnega sistema hidroelektrarne. Predstavljen je moderni pristop k modeliranju in izbiri ustreznih metod. Praktični pristop je prikazan na dveh industrijskih primerih, HE Doblar 1 in HE Moste, ki imata kot pogonske agregate vgrajene francisove turbine in sta bili obnovljeni v letih 2010 do 2013. Rezultati izračunov in meritev na terenu se dobro ujemajo. Pokazali smo, da je za relativno počasne prehode model ustaljenega stenskega trenja v numeričnih simulacijah ustrezen.
COBISS.SI-ID: 14532379
Eksperimentalne raziskave akustične rezonance smo izvajali na preizkusni postaji velikih izmer v Deltaresu, Delft, Nizozemska. Preizkusno postajo sestavljajo gorvodni rezervoar s konstantno gladino vode, horizontalni jeklen cevovod premera 200 mm in dolžine 49 m in oscilacijski ventil na dolvodni strani. Poleg standardnih zaznaval smo uporabili tudi dve specialni zanavali: 'hot-film' zaznavlo za merjenje stenske napetosti in 'PIV' napravo za merjenje nustaljenega profila pretočne hitrosti. Preizkusi pulzacijskega toka so se izvajali pri povprečenem Reynoldsovim številom 22,000. Vzbujevalna frekvenca je bila v pasu med 1,5 in 100 Hz. Ko se ena izmed vzbujevalnih frekvenc ujame z lastno frekvenco kapljevine v cevi, sistem preide v rezonanco. Še več, ko se ena izmed vzbujevalnih frekvenc ujame z lastno frekvenco strukture cevnega sistema, potem se cevni sistem napolnjen z vodo nahaja v pogojih fluidno-strukturne rezonance. Rezultati treh značilnih preizkusov (vključujoč primer hidravlične rezonance pri vzbujalni frekvenci fex = 5 Hz, primer vzbujanja izven rezonance pri fex = 10 Hz primer fluidno-strukturne rezonance pri fex = 12.5 (13) Hz) pokažejo, da so aksialne vibracije strukture cevovoda v pogojih fluidno-strukturne rezonance izrazito večje od vibracij izven rezonance in pri hidravlični rezonanci. Še več, uspelo nam je povezati vibracije cevovoda in kapljevine iz PIV posnetkov. Ta dejstva imajo pomemben vpliv pri določitvi relativnih pretočnih hitrosti in konsekvenčno neustaljenih stenskih strižnih napetosti (neustaljeno stensko trenje). Sklopljeno eksperimentalno obravnavanje cevnega sistema napolnjenega z vodo v pogojih hidravlične in fluidno-strukturne rezonance je novost v literaturi.
COBISS.SI-ID: 14289179