Stensko trenje in posledično dušenje v neustaljenih tokovih lahko znatno ublaži ekstremne tlake med prehodnimi pojavi in ima lahko velik vpliv na dinamični odziv sistema v bližini resonance. Eksperimentalni podatki za validacijo teoretičnih modelov neustaljenega stenskega trenja so redki. Nujno je potrebno izvesti meritve v širokem pasu ustrezno krmiljenih neustaljenih pretočnih režimih in pri tem opazovati tokovne strukture in profile. Eksperimentalne raziskave neustaljenega stenskega trenja v pogojih akustične resonance smo izvajali na preizkusni postaji velikih izmer v Deltaresu, Delft, Nizozemska. Poleg standardnih zaznaval smo uporabili tudi dve specialni zanavali: 'hot-film' zaznavalo za merjenje stenske napetosti in 'PIV' napravo za merjenje neustaljenega profila pretočne hitrosti. Preizkusi pulzacijskega toka so se izvajali pri povprečenem Reynoldsovim številom 22,000. Vzbujevalna frekvenca je bila v pasu med 1,5 in 100 Hz. Stenska napetost izmerjena pri resonančnih pretočnih pogojih je dvakrat večja kot pri pogojih izven resonance. Profil hitrosti pri ne-resonančnih pogojih je podoben profilu hitrosti pri ustaljenem toku. Profil hitrosti pri resonančnih pogojih je tipičen profil za neustaljeni tok z izrazitim povratnim tokom in povečanim tokom blizu stene cevi.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 13186075Krmiljen tlačni ventil (KTV) je varnostni gradnik v pretočnem sistemu hidroelektrarne, ki sinhrono deluje s krmiljenjem same turbine (vodilnik) s ciljem blaženja narastka tlaka vodnega udara v cevovodu. KTV ventil hitro preusmeri vodni tok od turbine v vzporedni turbinski cevovod, ko mora vodilnik turbine hitro zapreti pri varnostni zaustavitvi stroja (sistemska napaka) ali pri nenadni razbremenitvi (zmanjšanje bremena). KTV ventil ni celostni gradnik. Vgrajen je v sistem za disipacijo energije (SDE), ki je sestavljen iz zbirnega cevovoda, KTV ventila, disipacijske komore in odtočnega cevnega sistema priključenega na spodnjo vodo. Poleg tega se energija izgublja v pretočnem sistemu zaradi stenskega trenja in v sami turbini (disipacijsko področje obratovanja). V dolgem cevovodu so lahko stenske energijske izgube velike. Za relativno počasne prehode lahko uporabimo ustaljen model stenskih izgub, ki je tudi standardno vgrajen v industrijske pakete za vodni udar. V prispevku obravnavamo načine disipacije energije, ki so in bodo snovani in izdelani v podjetju Litostroj Power.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 13185051