Koncentracije metana, CO2, N2, O2, Ar smo izvedli s ″homemade NIER masnim spektrometrom″. Izotopska sestava ogljikovega dioksida, izotopska sestava metana, izotopska sestava devterija v metanu je bila določena z Europa-Scientific IRMS z ANCA-TG preparacijskim modulom in Thermo Delta XP GC –IC/CF-IRMS sklopljenega s TRACE GC analizatorjem. Totalno alkalnost podzemnih vod smo merili z Granovo titracijo. Glavna kationa smo analizirali z ICP-OES in anionskim IC analizatorjem. Izotopsko sestavo raztopljenega anorganskega ogljika smo določili z MultiflowBio preparacijskim modulom. Izotopska sestava žvepla je bila določena z Europo Scientific 20-20 masnim spektrometrom IRMS-ANCA SL preparacijskim modulom. Koncentracijo tricija smo določili z elektrolitsko obogatitveno metodo. PHREEQC for Windows smo uporabili, da smo izvedli termodinamsko modeliranje. Povprečna sestava premogovnih plinov v premogovnem sloju je približno CO2:metan ) 2:1, kjer je visok delež CO2 adsorbiran na lignitno strukturo, medtem ko je metan prisoten v prostem stanju v premogovih razpokah. Lahko zaključimo, da je izotopska sestava ogljika v metanu od -70.4‰ do -50.0‰, k inastane z acetatno fermentacijo in preko redukcije CO2, medtem ko izotopska sestava ogljika v metanu ima vrednost od -50.0‰ do -18.8‰, termogeni metan lahko razlagamo s sekundarnimi procesi, ki daje obogatitev rezidualnega metana s težjim ogljikovim izotopom. Izotopska sestava devterija v metanu se spreminja od -343.9‰ do -223.1‰. Izotopska sestava ogljika v ogljikovem dioksidu na odkopnem čelu se spreminja od -11.0 do +5‰ in je endogenega in mikrobnega nastanka. Glavna ionska kemija, redoks pogoji, stabilni izotopi in tricij so bili merjeni v podzemnih vodah iz Velenjskega bazena in kažejo na to da Pliocenski in Triasni vodonosnik vsebujeta različna vodna telesa. V podzemni vodi triasnega vodonosnika prevladuje hidrogenkarbonat, Ca, Mg in izotopska sestava raztopljenega anorganskega ogljika kaže na razgradnjo preperinske organske snovi in raztopljenih karbonatnih mineralov, podobno kot površinska voda. Kot dodatek ima podzemna voda v Triasnem vodonosniku izotopsko sestavo kisika in izotopsko sestavo devterija, ki se nahaja blizu površinskih vod na globalni meteorni vodni premici in zaznaven tricij, ki odraža recentno napajanje. In obratno, podzemna voda v Pliocenskem vodonosniku je obogatena z Mg, Na, Ca, K, in Si in ima alkalnost ter izotopsko sestavo DIC vrednosti z nizko koncentracijo sulfata in nitrata. Na to vodo je vplivala sulfatna redukcija in mikrobna metanogeneza v povezavi s premogom in raztapljanjem glinencev ter Mg bogatih glinenih mineralov. Podzemne vode Pliocenskega vodonosnika so tudi osiromašene s težjim devterijevim izotopom in imajo tricij blizu meje detekcije, kar kaže da so te vode starejše.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 27659559Diplomsko delo je bilo opravljeno na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani in opisuje različne tipe pojavnosti karbonatnih mineralizacij (makoskopski in mikroskopski opis) ter njihove geokemične značilnosti z odkopa -50C - Velenjski bazen. Poleg pojavnosti mineralizacij so opisane v diplomskem delu tudi petrološke in mikroskopske značilnosti lignita z odkopa -50C. Velenjski premogovni bazen v severnem in severovzhodnem delu Slovenije je intramontani bazen, ki je nastal v obdobju pliocena in pleistocena kot rezultat večfazne zmične tektonike v sistemu Periadriatskega preloma. V tem bazenu je nastal največji lignitni sloj v Sloveniji, ki je obenem tudi eden izmed največjih na svetu. Nahaja se neposredno pod podzemno vodo (ki se odvodnjava), ki se pretaka po pliocenskih in triasnih vodonosnikih. Predpostavljamo, da je ta podzemna voda povezana s karbonatnimi mineralizacijami, vendar njena natančna starost še ni bila določena. Vzorčene mineralizacije izvirajo večinoma iz odkopa -50C, ki leži pri vrhu lignitnega sloja. Z reakcijo premogovnih plinov, natančneje CO2, z močno mineralizirano podzemno vodo iz pliocenskega vodonosnika so se precipitirali karbonatni minerali v različnih singenetskih pojavnih oblikah: kot so lamine in plasti, leče, kot dispergiran kalcit v detritni osnovi, nadomeščanja ksilitnih fragmentov, inkrustracij na ksilitnih fragmentih in v obliki epigenetske sige Največji delež karbonata in najmanjši delež organske snovi je prisoten v popolnoma nadomeščenih ksilitnih fragmentih. Inkrustracije so nastale okoli različnih organskih kosov v obliki vlaknatih mineralov kalcita, ki so se oborili v prostor, ki je nastal ob krčenju organskega delca med karbonizacijo. Lamine so najverjetneje nastale kot oblika inkrustracije organskih delcev, saj se v jedru velike večine lamin najdejo izredno podolgovati organski drobci. V skoraj vseh pregledanih zbruskih so prisotne kalcitne sferule v različnih oblikah in velikostih. Sferična rast kalcita je pogojena s specifično kemično sestavo raztopine. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je mineralizacija vsaj delno potekala že v fazi zgodnje diageneze (singenetsko), sočasno s karbonizacijo organskih delcev.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 1138782Tekoče raziskave, ki potekajo na Velenjskem sedimentacijsem bazenu so bile predstavljene na Nacionalnem Institutu za Vulkanologijo, Italija (INGV), Palermo. INGV sodeluje v projektu kot partner in izvaja dodatne meritve za doseganje QA/QC zagotovitev rezultatov premogovnih plinov. Tema vključuje uporabo različni geokemičnih metod za ocenitev biogeokemičnih procesov, in se odvijajo v Velenjskem sedimentacisjkem bazenu kot so: 1. hidrogeokemične in izotopske karakteristike podzemnih vod in njihovih interakcij s površinskimi vodami, 2. porazdelitev, sestave in izvor premogovnih plinov v sedimentacisjkih bazenih, porazdelitev premogovnih plinov v oddaljenosti od odkopnega čela in 3. petrološke, geokemične, mikroskopske in izotopske karakteristike lignita in karbonatnih mineralizacij iz odvoznih/dovoznih prog na odkopnih ploščah.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 27958823