Nekateri člani projektne skupine (J. Pirjevec, E. Pelikan, V. Rožac Darovec, B. Klabjan, D. Čeč) so bili v uredniškem odboru. Revija izhaja od leta 1993. Že vse od svojega nastanka v historični prostor prinaša pomembne prispevke mednarodno uveljavljenih avtorjev. Članki se objavljajo v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem in v drugih svetovnih jezikih. Avtorji so uveljavljeni slovenski in tuji zgodovinarji, ki z različnimi metodološkimi pristopi delujejo na področjih diplomatske, vojaške, socialne, gospodarske, kulturne, politične, antropološke in demografske zgodovine. Revija je indeksirana v številnih mednarodnih indeksacijskih bazah, mdr. v: Thomson Reuters: Arts and Humanities Citation Index (A&HCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Elsevier B. V.: SCOPUS (NL) in European Reference Index for the Humanities (ERIH).
C.06 Članstvo v uredniškem odboru
Disertacija se ukvarja s problemom percepcije prevladujoče oblike moškega, ki izhaja iz podobe specifične oblike moškega – vojaka. Odklon od prevladujočega modela moškosti je bil s fašizmom podvržen represivnim ukrepom, ki so se povečali po letu 1938. Avtor je primerjalno obravnaval tudi predzgodovino odnosa, ki ga zaznamuje dokaj represiven državni aparat. Posvetil se je tudi sekularizacija telesa in seksualnosti kot pomembnima prelomnicama v dojemanju homoseksualnosti v začetku stoletja.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 1537519300V razpravi je prikazano Gosarjevo politično delovanje med 1941 in 1945, ko je po letih politične odrinjenosti Gosar ponovno stopil v ospredje političnega dogajanja. Postal je eden od šestih zastopnikov SLS v Narodnem svetu, katerega cilj je bila ustanovitev slovenske države pod protektoratom sil osi. Gosarja so v svoje vrste vabili tudi predstavniki Osvobodilne fronte (Edvard Kocbek in Boris Kidrič), vendar je ponudbe odklonil. Želel je namreč združiti celoten katoliški tabor in prevzeti vodstvo stranke ter organizirati nestrankarski odpor proti okupatorju. To mu je spodletelo, saj je bil za predsednika SLS nato izbran Natlačen, česar pa Gosar ni priznaval. Ko je Gosar spoznal, da znotraj strankine organizacije ne more uveljaviti svojih načrtov, se je odločil za svojo pot. Njegov krog si je nadel ime »Združeni Slovenci« ter se tako uvrstil med sredinske politike. Gosarjev krog sicer ni uresničili ciljev, ki si jih je zastavili na začetku samostojne poti, saj je njegova skupina ostala šibka (okrog 40 oseb). Kljub omenjeni politično-organizacijski in vojaški šibkosti, je Gosar postal v odločilni fazi vojne znova pomemben. V tem času so se tudi vodstva političnih skupin zunaj OF, razen SLS, zavzemala, da bi Gosar postal predsednik bodoče narodne vlade. Gosar je izkoristil zveze z Mihailovićem ter dosegel, da ga je Mihailović imenoval junija 1944 za predsednika Nacionalnega komiteja za Slovenijo. To imenovanje je pomenilo, da je bil, seveda v primeru ugodnega razpleta, predestiniran za bodočega predsednika slovenske vlade. Po različnih sporih znotraj protikomunističnega tabora je bil Gosar aretiran s strani gestapa in bil poslan v Dachau, kjer je tudi dočakal osvoboditev.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 3337588