V članku je obravnavana struktura in dinamika celotnega so-avtorskega omrežija slovenskih raziskovalcev. Identificirani so ključni dejavniki, ki vodijo raziskovalce k sodelovanju, ter ključne razlike, ki se pojavljajo med različnimi znanstvenimi disciplinami oz. vedami. Za modeliranje dinamike v omrežjih sta uporabljena dva pristopa: model malih svetov in mehanizem preferenčne izbire (kumulativne prednosti). Analiza na popolnem so-avtorskem omrežju celotne slovenske znanstvene skupnosti, zajetem v obdobju med leti 1996 in 2010, je izvedena z uporabo stohastičnega modeliranja delovanja posameznikov v omrežju. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo grozdenja med raziskovalci v vseh disciplinah oz. vedah. Delovanje mehanizma preferenčne izbire je bolj kompleksno, saj obstajata dve ključni razliki med skupinami disciplin. Prva je, da je v nekaterih disciplinah na nacionalni ravni prisotna notranja saturacija, ki zavira vzpostavljanje novih povezav med raziskovalci. Druga zadeva sodelovanje s tujimi avtorji, ki v naravoslovnih, tehniških, medicinskih in biotehniških vedah vzpodbuja vzpostavljanje novih povezav med raziskovalci na nacionalnem nivoju, medtem ko v družboslovju in humanistiki sodelovanje s tujimi avtorji zavira sodelovanje v domačem okolju.
COBISS.SI-ID: 33292637
V članku se ukvarjamo z razvrščanjem znanstvenih disciplin glede na njihove spreminjajoče se lastnosti v času. Pri tem se osredotočamo na dinamično strukturo znastvenega sodelovanja, ki temelji na bibiliometričnih podatkih o znanstvenih objavah slovenskih raziskovalcev. Za analizo sprememb v so-avtorskih omrežjih smo uporabili pred kratkim razvito metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine, prilagojeno simbolnim podatkom. Za sledenje spremembam smo podatke iz obdobja med leti 1986 in 2010 razdelili na 5 petletnih obdobij. Razvrščanje je razkrilo pet skupin znanstvenih disciplin, ki v grobem sovpadajo z uradno nacionalno klasifikacijo znanstvenih disciplin. Podrobnejša analiza rezultatov razkrije razlike med disciplinami, ki kličejo po razmisleku o vpeljavi dinamičnih klasifikacij v sistem znanosti, s katerimi bi natančneje opisali dinamično naravo znanosti.
COBISS.SI-ID: 32693853
Vrednotenje raziskovalne storilnosti je vedno bolj odvisno od količinskih kazalnikov, ki jih opredeljujejo nacionalne znanstvene politike. Osredotočamo se na dve dimenziji raziskovalne storilnosti - produktivnost in odličnost - kot sta opredeljeni v metodologiji vrednotenja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Naša analiza se osredotoča na učinke dveh dejavnikov znanstvenih politik - so-avtorstvo in raziskovalno financiranje - na produktivnost in odličnost slovenskih raziskovalcev na ravni raziskovalnih disciplin. Večnivojska analiza s pomočjo hierarhičnega linearnega modela z regresijsko analizo je bila uporabljena na podatkih z več ugnezdenimi nivoji. Ker imajo številne spremenljivke semi-zvezno porazdelitev, je bil za njihovo obravnavo uporabljen ustrezni statistični model. Rezultati kažejo zelo močan pozitiven učinek mednarodnega so-avtorskega sodelovanja na produktivnost in odličnosti, medtem ko razdrobljenost financiranja izkazuje negativen vpliv le na odličnost. Dodajamo tudi intervjuje z odličnimi slovenskimi raziskovalci o njihovih pogledih na znanstveno odličnost in kvantitativne kazalnike.
COBISS.SI-ID: 34302813
V članku pakažemo, da lahko bibliografske podatke pretvorimo v nabor usklajenih omrežij. Z množenjem omrežij lahko iz njih pridobimo več zanimivih izpeljanih omrežij. Pri njihovi definiciji je potrebno upoštevati ustrezno normalizacijo. Predstavljeni pristop je uporaben tudi za podobne nabore usklajenih omrežij z drugih področij. Omrežja, pridobljena iz bibliografskih podatkovij, so lahko (zelo) velika (na sto tisoče vozlišč). K sreči so redka in jih za to še vedno lahko obdelamo razmeroma hitro. V članku damo odgovor na vprašanje: kdaj je zmnožek dveh redkih omrežij tudi sam redko omrežje. Predlagani pristopi so prikazani z analizo nabora omrežij na temo "social networks", pridobljenih iz Web of Science. Dela z velikim številom avtorjev dodajo običajnemu omrežju sodelovanj velike polne podgrafe in tako zameglijo sliko o sodelovanjih. Pokažemo, da lahko z ustrezno normalizacijo njihov učinek pridušimo. Med drugim vpeljemo mero sodelovalnosti avtorjev glede na dano bibliografijo in pokažemo, kako lahko izračunamo omrežje sklicevanj med avtorji in razkrijemo skupine glede na sklicevanje.
COBISS.SI-ID: 16739929
V sociologiji znanosti je veliko pozornosti posvečene študiju znanstvenih omrežij generiranih iz bibliografskih zbirk - predvsem omrežjem so-avtorstev in citatov med znanstvenimi deli. V pričujočem članku se sodelovanja med raziskovalci lotevamo iz nekoliko drugačne perspektive. Na podatkih o sodelovanju pri raziskovalnih projektih raziskujemo prednosti, omejiteve, produktivnost in težave, prisotne pri interdisciplinarnem sodelovanju raziskovalcev, ki ga v veliki meri vzpodbujajo in zagovarjajo razdeljevalci javnih sredstev. V članku proučujemo dinamiko interdisciplinarnega raziskovanja v Italiji, merjenega s sodelovanjem pri raziskovalnih projektih. Analiziramo izvirne raziskovalne predloge skupine projektov v nacinalnem interesu, financirane s strani Ministrstva za univerze in raziskave. Ključna raziskovalna vprašanja v prispevku so, v kakšnem obsegu je interdisciplinarno sodelovanje prisotno, v kakšni meri bi spremembe javnega financiranja potencialno lahko vplivale na obseg interdisciplinarnega sodelovanja in ali so interdisciplinarni projekti deležni višjih finančnih sredstev v primerjavi z monodisciplinarnimi raziskavami. Rezultati raziskave kažejo, da se obseg interdisciplinarnega raziskovanja s časom zmanjšuje, kar je posledica zmanjšanja količine sredstev za raziskovanje v celoti, hkrati pa projekti, ki povezujejo raziskovalce različnih disciplin, prejemajo več sredstev kot monodisciplinarni projekti. Rezultat združevanja v skupine ne kaže jasne stabilne disciplinarne delitve - podobni vzorci sodelovanja raziskovalcev v disciplini in med disciplinami se pojavljajo v disciplinah s skupnim epistemološkim izvorom, ki si delijo kompatibilne raziskovalne pristope.
COBISS.SI-ID: 34171997