V prispevku prvi testiramo Hoff - Stiglitzev model (2004a,b), ki povezuje masovno privatizacijo in prisvajanje premoženja (asset striping). Prav tako preizkušamo napovedi modela Camposa in Giovannoni-ja (2006), za katerega pa nismo dobili potrditev. Poleg neposrednega testiranja teorije smo se dotaknili tudi pomembnega politično -ekonomskega vprašanja: zakaj je veliko število učinkovitih podjetij izginilo tekom masovne privatizacije v času rastočega gospodarstva v Črni Gori. Ekonometrično predstavljamo prvo študijo, ki upošteva tudi podjetja, ki so izginila tekom procesa masovne privatizacije. Tako nadgradimo predhodne študije, ki so se osredotočile predvsem na preživela podjetja in niso upoštevala pristranskosti preživetja (survival bias). Naša analiza kaže, da sta bila prisvajanje premoženja in izginjanje podjetij prisotna, ter da je prisvajanje premoženja verjetni razlog za izginotje učinkovitih podjetij. Ker so bila likvidirana bolj produktivna podjetja, je pomembno pri oceni učinkov privatizacije ali drugih sprememb lastništva modelirati pristranskost preživetja (survival bias) pri izbiri podjetij, ki ostanejo v vzorcu. Prav tako smo pokazali, da je potrebno razlikovati med resničnimi novoustanovljenimi (start-up) podjetji in likvidiranimi podjetji, ki se ponovno pojavijo kot start-up podjetja. V odsotnosti pravne države je bilo veliko podjetij, za katere se predpostavlja, da so izginila, prevzetih s strani managerjev in politično povezanih posameznikov.
COBISS.SI-ID: 22361574
V članku predstavljamo in empirično preverjamo vlogo neučinkovitega sistema upravljanja podjetij glede na politično povezanost, ki je pogosto povezana tudi s politično korupcijo, ter vpliv te povezanosti na produktivnost podjetij. Na podlagi modela ugotavljamo, da je politična povezanost v podjetjih, ki negativno vpliva na učinkovitost podjetij, rezultat manj razvitih demokratičnih inštitucij, ki ne kaznujejo politične korupcije. Model testiramo na skoraj celotni populacije slovenskih delniških družb z vsaj 100 zaposlenimi. Uporaba podatkov o sestavi nadzornih svetov skupaj s podatki iz bilanc stanja in izkazov poslovnega izida za obdobje 2000-2010, pokažemo, da večji delež politično povezanih članov nadzornega sveta vodi do nižje produktivnosti.
COBISS.SI-ID: 22586598
Članek se osredotoča na preučevanje odnosa med produktivnostjo (ali rastjo produktivnosti) in dodeljevanju državnih pomoči v Sloveniji v obdobju 1998-2012. Država sama predstavlja skoraj idealen primer za preučevanje, kajti višina subvencij dodeljenih v obravnavanem obdobju se je po vstopu v EU občutno zmanjšala. Državam članicam Evropske Unije načeloma dajanje državne pomoči ni dovoljeno, saj bi odobrena pomoč lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga. Skupna državna pomoč v Sloveniji se je tako zmanjšala z 2,53 odstotka BDP v letu 1998 na 1,58 odstotka v letu 2003 in samo 0,87 odstotka v letu 2008. Naša raziskava temelji na teoretičnem modelu Aghiona in drugih (2015), ki kaže, da lahko sektorska politika krepi rast in učinkovitost, če je vseeno konkurenci prijazna. Glavni rezultati kažejo, da se lahko s povečanjem razpršenosti subvencij v posamezni panogi za en standardni odklon, poveča rasti produktivnosti za 0,03 odstotne točke v povprečju, ceteris paribus. Državna pomoč je še posebej pomembna v času gospodarske krize (v obdobju 2009-2012). Vendar pa naše ugotovitve kažejo, da so podjetja, ki prejemajo večji delež subvencij manj produktivna, če jih primerjamo s podobnimi podjetji iz iste industrije, ki prejemajo manj ali celo nič subvencij.
COBISS.SI-ID: 22603238