V članku avtorji testirajo ter najdejo dokaz za Hoff in Stiglitz (2004 a,b) model prilaščanja premoženja v pogojih neobstoja pravne države. Prav tako preizkusijo glavno hipotezo Campos and Giovannoni (2006) modela, za katerega pa ne najdejo potrditve. Poleg testiranja teorije se ukvarjajo tudi s pomembnim vprašanjem za ekonomsko politiko, zakaj je tako veliko število učinkovitih podjetij poniknilo med masovno privatizacijo v obdobju gospodarske ekspanzije v Črni gori. Ekonometrično predstavlja študija prvi poskus na podrocju privatizacije v tranzicijskih državah, ki upošteva tudi podjetja, ki so izginila med masovno privatizacijsko tranzicijo. Dosedanje študije so se namreč osredotočale le na podjetja, ki so se ohranila, ignorirale pa so podjetja, ki so v času privatizacije izginila (survival bias). Avtorji pokažejo, da sta prilaščanje premoženja in izginotje podjetij povezana, ter da je prilaščanje pretežen razlog za izgubo učinkovitih podjetij. Ker prihaja do likvidacije učinkovitih podjetij, je potrebno v izboru vzorčnih podjetij upoštevati preživetveno "napako" (survival bias), ko ocenjujemo učinke privatizacije ali katerekoli druge spremembe lastništva podjetij. Poleg tega avtorji prikazejo, da je potrebno ločiti med pravimi start-up podjetji in likvidiranimi podjetij, ki se ponovno pojavijo kot start-up podjetja. V odsotnosti pravne države so nekatera nova podjetja, pravzaprav podjetja, ki so bila prej likvidirana in prilaščena s strani managerjev in politično povezanih oseb.
COBISS.SI-ID: 22361574
Prispevek ocenjuje učinke politike razdolževanja podjetij v Sloveniji po izbruhu krize. Do zmanjšanja bančnih kreditov nefinančnemu sektorju je prišlo zaradi povečanih zavarovanj (koletaralov), omejevanja obsega kreditiranja (rationing) ter zaradi zanemarjenja vloge denarnih tokov bančnih klientov pri ocenjevanju njihove kreditne sposobnosti. Vse to je ogrozilo normalno razdolževanje podjetij, ki imajo pozitivne denarne tokove. Prav tako je to pripeljalo do tega, da banke niso obnovile kreditov (rolling over credits) podjetjem, ki so bila sposobna zanje plačati ustrezno ceno. Zato je prišlo do zadušitve gospodarske rasti. Napačno zaporedje ukrepov ekonomske politike v procesu razdolževanja podjetij, njihova časovna razporeditev ter kalibracija so ključni razlog za to. Optimalni proces razdolževanja zahteva, da se centralna banka osredotoči tudi na stabilnost finančnega sistema. Ta naloga bi morala biti osrednji del tretjega makro političnega stebra, in sicer makroprudencijske politike.
COBISS.SI-ID: 21936614
Članek obravnava podjetja s koncentriranim lastništvom (blockholdings) ter organizacijsko transformacijo v Republiki Srpski. Avtorji ugotavljajo, da obstajata dva grozda takih podjetij. Prvi grozd sestavljajo podjetja z močnimi sindikati (worker-entrenched blockholdings). Drugi grozd sestavljajo podjetja, kjer delavski sindikati nimajo pomembnejše vloge (worker-liberal blockholdings). Obstajata tudi dve različni podskupini podjetij v tem grozdu. Velika večina podjetij v prvi podskupini je razvila prevladujočo logiko kapitalskega lastnika, vplivnega managementa ter manj usposobljene delovne sile. Druga podskupina podjetij pa vzdržuje vzajemnost upravljanja, temelji na osrednjih sposobnostih zaposlenih in sodi med bolj produktivna podjetja v celotnem vzorcu podjetij.
COBISS.SI-ID: 22192870