Prispevek ocenjuje učinke politike razdolževanja podjetij v Sloveniji po izbruhu krize. Do zmanjšanja bančnih kreditov nefinančnemu sektorju je prišlo zaradi povečanih zavarovanj (koletaralov), omejevanja obsega kreditiranja (rationing) ter zaradi zanemarjenja vloge denarnih tokov bančnih klientov pri ocenjevanju njihove kreditne sposobnosti. Vse to je ogrozilo normalno razdolževanje podjetij, ki imajo pozitivne denarne tokove. Prav tako je to pripeljalo do tega, da banke niso obnovile kreditov (rolling over credits) podjetjem, ki so bila sposobna zanje plačati ustrezno ceno. Zato je prišlo do zadušitve gospodarske rasti. Napačno zaporedje ukrepov ekonomske politike v procesu razdolževanja podjetij, njihova časovna razporeditev ter kalibracija so ključni razlog za to. Optimalni proces razdolževanja zahteva, da se centralna banka osredotoči tudi na stabilnost finančnega sistema. Ta naloga bi morala biti osrednji del tretjega makro političnega stebra, in sicer makroprudencijske politike.
COBISS.SI-ID: 21936614
V članku prikazujemo, kako politične povezave (pogosto obravnavane tudi kot politična korupcija) vplivajo na vladanje v podjetjih (korporativno upravljanje) in njihovo proizvodno učinkovitost. Naš model napoveduje, da nerazvite demokratične institucije, ki ne kaznujejo politične korupcije, spodbujajo politično povezanost podjetij, kar ima negativne posledice za rezultate podjetij. Uporabili smo podatke o sestavi nadzornih svetov podjetij, podatke iz zaključnih računov podjetij in iz bilanc stanja za obdobje 2000-2010. Pokazali smo, da večji delež politično povezanih članov nadzornega sveta podjetij pelje do manjše proizvodne učinkovitosti podjetij.
COBISS.SI-ID: 22586598
V članku smo ovrednotili privatizacijske procese v Sloveniji. Najprej smo predstavili različne modele privatizacije in primerjali njihove izide v štirih tranzicijskih državah (Republika Češka, Madžarska, Poljska in Slovenija). Nato smo pokazali potek privatizacije v Sloveniji. Ugotovili smo, da hitrost privatizacije ni ključnega pomena. Bolj pomembena je njena transparentnost. V članku se tudi zavzemamo, da naravni monopoli in mrežna podjetja ne bi bila privatizirana.
COBISS.SI-ID: 22968038
V članku avtorji testirajo ter najdejo dokaz za Hoff in Stiglitz (2004 a,b) model prilaščanja premoženja v pogojih neobstoja pravne države. Prav tako preizkusijo glavno hipotezo Campos and Giovannoni (2006) modela, za katerega pa ne najdejo potrditve. Poleg testiranja teorije se ukvarjajo tudi s pomembnim vprašanjem za ekonomsko politiko, zakaj je tako veliko število učinkovitih podjetij poniknilo med masovno privatizacijo v obdobju gospodarske ekspanzije v Črni gori. Ekonometrično predstavlja študija prvi poskus na podrocju privatizacije v tranzicijskih državah, ki upošteva tudi podjetja, ki so izginila med masovno privatizacijsko tranzicijo. Dosedanje študije so se namreč osredotočale le na podjetja, ki so se ohranila, ignorirale pa so podjetja, ki so v času privatizacije izginila (survival bias). Avtorji pokažejo, da sta prilaščanje premoženja in izginotje podjetij povezana, ter da je prilaščanje pretežen razlog za izgubo učinkovitih podjetij. Ko ocenjujemo učinke privatizacije ali katerekoli druge spremembe lastništva podjetij, je potrebno v izboru vzorčnih podjetij upoštevati preživetveno "napako" (survival bias), saj so mnoga bolj produktvna podjetja likvidirana. Poleg tega avtorji prikažejo, da je potrebno ločiti med pravimi start-up podjetji in likvidiranimi podjetji, ki se ponovno pojavijo kot start-up podjetja. V odsotnosti pravne države so nekatera nova podjetja, pravzaprav podjetja, ki so bila prej likvidirana in prilaščena s strani managerjev in politično povezanih oseb.
COBISS.SI-ID: 22361574
Proučevali smo vlogo h kupcem usmerjenimi kompetencami v projektnih timih. V izjemno bogati študiji več kot 1500 timov v gradbenem podjetju za obdobje 2006-2012 smo ugotovili, da so timi z bolj h kupcem usmerjenimi kompetencami uspešnejši. Pokazali smo tudi, da je za doseganje ciljev večanja kakovosti produkta pomemben cel tim, medtem ko so za doseganje proračunskih ciljev in rokov izdelave bolj pomembni tisti člani tima, ki imajo bolj razvite h kupcem usmerjene kompetence. Prav tako smo našli podporo, da se mehanizem doseganja proračunskih ciljev in ciljev kakovosti produkta med finančno krizo ni bistveno spremenil, medtem ko je finančna kriza bistveno posegla v doseganje rokov dobave. Roki dobave so se povečaii, saj je imelo podjetje težave pri zagotavljanju finančnih sredstev (velikost in dolžina kredita in poroštev). V raziskavi smo tudi pokazali, da se uspešnost tima poveča, če eden ali več članov tima opravlja več vlog. Vpliv velikosti tima na njegovo uspešnost pa ni enoznačen.
COBISS.SI-ID: 22295270