Prof. Prašnikar je predsednik programskega sveta PKP, ki združuje akademsko in poslovno javnost in obravnava pomembna ekonomska in družbena vprašanja. Raziskovalna skupina posebno pozornost posveti raziskovalni temi in povezanosti s slovenskimi podjetji. Članki, kasneje objavljeni v uveljavljenih mednarodnih revijah, so v začetnih oblikah predstavljeni na konferenci. Na okroglih mizah razpravljajo uveljavljeni praktiki iz domačih in tujih podjetij, domači in tuji akademiki in politiki. Konference se udeleži med 600 in 800 udeležencev v glavnem s področja srednje in jugovzhodne Evrope.
B.02 Predsedovanje programskemu odboru konference
COBISS.SI-ID: 22494950Članek prikazuje razvoj Minsky cikla skozi režim rast-padanje-okrevanje (2006-2010) v regiji Balkana, Sredozemlja, ter v državah osrednje Evrope. Je prikaz (mikro evidenca) o obstoju takšnega cikla: najprej približevanje ('catching up') balkanskih držav v obdobju pred krizo, ki je vezano na segreto gospodarsko okolje (Evropa); nato nastali val finančnih prilivov na začetku krize (capital surge); nazadnje preobrat, ki je sledil poku premoženjskih balonov. Dokaz o prepletenem razvoju 'catching up' gospodarstev in območja evra/EU v obdobju rast-padanje-okrevanje kaže na to, da bi se ob odsotnosti sočasnih ukrepov ekonomskih politik v obeh regijah, balkanska ('catching up') regija lahko trajno soočala z grožnjo katastrofalnih posledic. Učinki poka premoženjskih balonov so v balkanski regiji precej višji kot v državah Sredozemlja ter v državah osrednje Evrope. Pospešeno razdolževanje podjetij je povzročilo velik porast nefinančnega dolga, ki je še dodatno povečal nelikvidnost, in se je razširil skozi celotno gospodarstvo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 22480614Članek prikazuje prilagajanje števila zaposlenih v slovenskih podjetij v različnih fazah poslovnega cikla. Podatki o 1.374 velikih in srednjih podjetij, ki predstavljajo doberšen del proizvodnje v poslovnem sektorju, predstavljajo vir za preučevanje prilagajanja števila zaposlenih tako v času gospodarske rasti kot v obdobju krčenja gospodarstva. S pomočjo podatkov iz bilanc stanja in finančnih izkazov podjetja ter v povezavi z registrom o alokaciji vladnih subvencij, smo testirali hipotezo, da zaposlitvene subvencije vplivajo na prilagajanje števila zaposlenih skozi celoten poslovni cikel. Na podalgi dinamičnega modela povpraševanja po delovni sili smo izpeljali dolgoročno ravnotežno število zaposlenih ter ocenili dolgoročno in kratkoročno elastičnost povpraševanja po delovni sili glede na stroške dela in prohodke podjetja. Prejemnike subvencij smo ločili glede na namen subvencije v dve skupini, in sicer v skupino podjetij, ki so prejela zaposlitvene subvencije, in podjetja, ki so prejela tudi druge subvencije. Ugotovili smo, da se slovenska podjetja zelo slabo odzivajo na kratkoročne spremembe v stroških dela in prodajo podjetja. Občutno višja dolgoročna elastičnost pa kaže na to, da proračunske omejitve delujejo na dolgi rok. Pri uvajanju subvencij smo ugotovili, da te na kratek rok nekoliko zmanjšajo hitrost prilagajanja delovne sile. Na dolgi rok the učinkov nismo zaznali. Med krizo se je elastičnost povpraševanja delovne sile v glede na stroške dela močno povečala – dvakrat v kratkem roku ter štirikrat v dolgem roku. Medtem je elastičnost glede na obseg proizvodnje bila sorazmerno nizka na kratek rok in visoka na dolgi rok. Podjetja, ki so prejemala subvencije, so imela večjo elastičnost pred krizo v primerjavi s podjetji, ki subvencij niso prejemala.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 22247910