Prispevek povzema rezultate vrednotenja informacijske pismenosti študentov šestih slovenskih fakultet. Rezultati raziskave kažejo, da je v povprečju informacijska pismenost študentov zadovoljiva in se z leti študija izboljšuje. Študenti dokaj dobro poznajo informacijske vire in podatkovne zbirke ter so sposobni zbrane podatke zadovoljivo ovrednotiti in jih uporabiti pri študijskem delu. Slabše pa obvladajo zahtevnejše strategije in tehnike iskanja informacij. Največ težav imajo pri vsebinah, ki so vezane na intelektualno lastnino ter etičnost pridobivanja in uporabe informacij. Študijski predmeti, namenjeni informacijskemu opismenjevanju študentov, občutno zvišajo informacijsko pismenost študentov; največ pri tistih informacijskih temah, kjer po znanju in veščinah zaostajajo. Med IKT napravami študenti najpogosteje uporabljajo pametne telefone in prenosne računalnike, redkeje namizne računalnike in tablice. Iskanje informacij v specializiranih podatkovnih zbirkah pri pripravi seminarskih nalog je zahtevano pri približno četrtini študijskih predmetov; pri skoraj polovici predmetov zadošča iskanje z uporabo splošnih spletnih iskalnikov. Študenti se v samostojnem iskanju informacij na spletu v povprečju počutijo kompetentne in samozavestne, bistveno manj samozavestni pa so pri uporabi naprednih strategij in tehnik za iskanje informacij v specializiranih podatkovnih zbirkah.
COBISS.SI-ID: 1572188
Prispevek predstavlja izdelavo treh izpopolnjenih bibliografskih slogov, ki omogočajo avtomatično generiranje ter dosledno oblikovanje sklicev in navedb bibliografskih virov pri pisanju znanstvenih in strokovnih besedil v okolju Word. V uvodnem delu so podane primerjave prosto dostopnih in plačljivih orodij za obdelavo bibliografskih virov, njihove prednosti in pomanjkljivosti ter vpetost tematike v kontekst informacijskega opismenjevanja in kompetenc študentov v visokošolskem izobraževanju. Izvedbeni del je osredotočen na programske rešitve za izdelavo treh modificiranih bibliografskih slogov v programskem jeziku XML, glede na predpisane zahteve, ki veljajo za študente Naravoslovnotehniške fakultete in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter za pisce znanstvenih in strokovnih prispevkov na mednarodni konferenci Infokomteh. Predstavljeni so primeri vgradnje modificiranih slogov v okolje Word ter izdelava znanstvenih besedil z ustrezno oblikovanimi sklici in navajanjem bibliografskih virov. Izdelani slogi bistveno olajšujejo sklicevanje in navajanje v besedilnih izdelkih študentov in avtorjev prispevkov konference Infokomteh, zlasti z vidika pravilnosti navajanja in oblikovanja bibliografskih zapisov, kakor tudi z vidika enostavnosti, hitrosti in prihranka časa.
COBISS.SI-ID: 1560156
Prispevek podaja rezultate kvalitativne raziskave e-učenja pri pouku kemije na gimnaziji. Cilji raziskave so bili ugotoviti (1) ali predznanje gimnazijskih dijakov, njihova računalniška pismenost ter njihova študijska samopodoba in motivacija vplivajo na zadovoljstvo in uspešnost samostojnega e-učenja v kemiji, (2) ali je čas, ki so ga dijaki namenili samostojnemu učenju, odvisen od motiviranosti in študijske samopodobe in ali sta zadovoljstvo in uspešnost pri samostojni e-učni uri povezana s časom, ki so ga dijaki namenili samostojnemu učenju, (3) ter ali dijaki samostojno e-učenje v kemiji sprejemajo kot primerno za gimnazijsko izobraževanje. V raziskavi je sodelovalo 10 dijakov gimnazije, ki so samostojno predelali dve poglavji o naravnih barvilih iz sklopa izbirnih vsebin novega e-učbenika Kemija 3. Zbrani podatki so bili kvalitativno analizirani. Izsledki raziskave kažejo, da (1) na uspešnost pridobivanja novega znanja in razumevanja najpomembneje vplivata čas, ki so ga dijaki namenili samostojnemu delu, in njihovo splošno naravoslovno predznanje; notranja motivacija in študijska samopodoba sta izkazali manjši vpliv; (2) na zadovoljstvo dijakov s samostojno e-učno uro najmočneje vpliva računalniška pismenost dijakov oz. njihova predhodna računalniška znanja, ostali dejavniki imajo manjši vpliv; (3) dijaki večinoma sprejemajo učenje s pomočjo e-učbenika kot primerno in zanimivo za gimnazijsko izobraževanje, vendar bi e-učbenik raje uporabljali kot dopolnilo in ne kot nadomestilo učiteljeve razlage.
COBISS.SI-ID: 1577308