Razvili, testirali in validirali smo nov test informacijske pismenosti (TIP) za visoko šolstvo, ki vsebuje 40 izbirnih vprašanj s štirimi možnimi odgovori (celotno besedilo testa je v prilogi članka). Zasnovan v skladu z merili in kazalci informacijske pismenosti (IP) v visokem šolstvu. Omogoča preverjanje različnih kognitivnih ravni IP, je prosto dostopen in namenjen zlasti visokošolskim učiteljem, knjižničarjem, managerjem v izobraževanju ter mednarodni uporabi za študijske programe različnih znanstvenih disciplin. TIP smo testirali v skupini 536 univerzitetnih študentov. S statističnimi analizami smo potrdili zanesljivost in diskriminatorno moč testa (Cronbachov alfa 0,74; Fergusonov delta 0,97). Povprečen uspeh študentov je bil 66%; IP se z leti študija povečuje. Študenti so bili manj uspešni pri naprednih strategijah iskanja v podatkovnih zbirkah, ki zahtevajo kombinacijo znanja, razumevanja in logike, in v temah intelektualne lastnine in etike. Skupina 163 študentov, ki so sodelovali v študijskem programu z vsebinami IP, je na posttestu dosegla povprečno oceno 78,6%, kar pomeni povprečno povečanje IP za 13,1%, z največjim signifikantnim izboljšanjem IP v naprednih iskalnih strategijah (23,7 %) in na področju intelektualne lastnine in etike (12,8%).
COBISS.SI-ID: 1585756
Evalvirali in primerjali smo tri učne pristope v kreditno ovrednotenem študijskem predmetu, namenjenem dvigu informacijske pismenosti (IP) študentov. Z uporabo testa informacijske pismenosti (TIP) kot instrumenta za ocenjevanje smo preučevali učinke klasičnega učenja s predavanji in vajami (KU), projektnega dela (PD) ter problemskega pristopa (PBL) glede na skupni dosežek testa, glede na dosežke po petih merilih IP v visokem šolstvu kot jih določa ACRL, in glede na miselne sposobnosti študentov v skladu s kognitivnimi kategorijami po Bloomovi lestvici. Študenti so pri vseh treh učnih pristopih pokazali pomemben napredek na potestu IP, pri čemer sta bila dosežka skupin PBL in PD statistično pomembno boljša od skupine KU. Največja pozitivna razlika je bila opažena v učinkovitem pridobivanju informacij, ki temelji na znanjih in veščinah iskanja po podatkovnih zbirkah, ter v temah, ki se nanašajo na etiko in intelektualno lastnino, med kognitivnimi kategorijami pa v razumevanju vsebin IP. Med rezultati skupin PBL in PD na potestu ni bilo statistično pomembnih razlik, kar kaže, da je bil pri obeh učnih pristopih dosežen podobno dober napredek v dvigu ravni IP študentov.
COBISS.SI-ID: 1270622
Za generacijo digitalnih domorodcev je predpostavljeno, da imajo znanja in veščine, ki jim omogočajo upravljanje z informacijami in informacijsko komunikacijskimi tehnologijami (IKT) na samoumeven, »naraven« način. V skladu s to predpostavko smo preverili napovedno moč nekaterih atributov (lastništvo IKT, izkušnje na področju IKT, samozavest pri delu z internetom, število univerzitetnih programov z uporabo IKT) na informacijsko pismenost (IP) 299 slovenskih študentov. Korelacijska in regresijska analiza podatkov, pridobljenih s testiranjem študentov, sta pokazali, da imajo atributi digitalnih domorodcev šibko napovedno moč IP. Glavne ugotovitve so bile: izkušnje z IKT ne prispevajo vedno k IP - nekatere aplikacije imajo pozitiven in nekatere negativen učinek na IP. Posedovanje pametnih telefonov, prenosnih in namiznih računalnikov nima neposrednega učinka na raven IP, medtem ko se je lastništvo tablice izkazalo celo kot negativni napovedovalec IP. Lastništvo IKT naprav vpliva na izkušnje z IKT in na samozavest pri delu z internetom, zato posredno vpliva na IP. Univerzitetni študijski programi, ki uporabljajo IKT, vendar niso namenjeni vsebinam IP, imajo neznaten vpliv na raven IP, prispevajo pa k izkušenosti študentov v ravnanju z IKT in na njihovo samozavest pri delu z internetom. Končni zaključek tega dela raziskave je bil, da generacija digitalnih domorodcev ni samodejno tudi informacijsko pismena, zato je IP potrebno načrtno spodbujati s programi, ki vključujejo aktivno učenje in miselne dejavnosti v skladu s standardi IP.
COBISS.SI-ID: 1261406
Informacijsko pismeni študenti z dobrim razumevanjem naravoslovja so pomembno izhodišče za razvoj uspešnih strokovnjakov prihodnosti. V študiji smo raziskovali korelacije med informacijsko pismenostjo (IP) in naravoslovno pismenostjo (NP) univerzitetnih študentov ter analizirali dosežke študentov po treh kognitivnih stopnjah Bloomove taksonomije - pomnjenje, razumevanje in uporaba znanja. Izpostavili smo teoretične povezave med merili IP in kompetencami NP. Za testiranje smo uporabili test informacijske pismenosti in test naravoslovne pismenosti; slednjega smo pripravili z izborom nalog iz testa PISA 2006. Rezultati so pokazali pomembno zmerno pozitivno korelacijo med NP in IP študentov. Študenti z boljšim razumevanjem naravoslovja so bili uspešnejši v vseh treh kognitivnih ravneh IP; študenti z višjimi dosežki NP so bili boljši zlasti pri uporabi znanj IP. Preverili smo vpliv specializiranega kreditno ovrednotenega predmeta z vsebinami IP, izvedenega s pristopi aktivnega učenja. Intervencija je znatno povišala raven IP vseh študentov, predvsem pri uporabi znanj IP in s tem zmanjšala začetne razlike v IP med študenti z nizko in visoko stopnjo NP. Študija je pokazala, da je IP univerzitetnih študentov odvisna od NP, vendar dobro zasnovan univerzitetni program IP lahko z aktivnimi učnimi pristopi zmanjša izhodiščne razlike med študenti glede na raven NP in učinkovito izboljša IP vseh študentov.
COBISS.SI-ID: 17061128
Prispevek povzema rezultate preverjanja informacijske pismenosti (IP) 677 visokošolskih študentov, vpisanih v študijske programe biotehnike, zdravstva, tehnologij in družboslovja na šestih slovenskih fakultetah. Kot merski instrument smo uporabili test informacijske pismenosti (ILT), ki je bil razvit, preverjen in potrjen v našem predhodnem delu. Statistične analize rezultatov ILT so bile izvedene v programskem okolju SPSS. Rezultati kažejo, da je IP slovenskih študentov v povprečju zadovoljiva in se izboljšuje z leti izobraževanja. V povprečju študenti poznajo informacijske vire in ustrezno ovrednotijo zbrane podatke. Informacije znajo uporabiti in jih vključiti v akademsko delo ter podatke sintetizirati v znanje. Vendar pa študenti slabše obvladajo napredne strategije iskanja, ki so na voljo v znanstvenih in patentnih zbirkah podatkov. Glavni primanjkljaj v znanju študentov se kaže tudi v temah, povezanih s pravicami intelektualne lastnine in v etičnih vprašanjih, povezanih s pridobivanjem in uporabo informacij. Študenti, ki so sodelovali v študijskem programu, namenjenemu IP, so dosegli statistično signifikanten napredek, zlasti pri temah, kjer so bila njihova predznanja nižja.
COBISS.SI-ID: 1251166