Pravilno navajanje bibliografskih virov je pomemben vidik informacijske pismenosti študentov in raziskovalcev. S ciljem povečanja uporabnosti orodij za uporabnike, zlasti za študente in raziskovalce, so bile izdelane naslednje programske izboljšave in novi algoritmi: 1) posodobljeni so bili obrazci za vnos virov - s popravki v prevodih in naborih polj je vmesnik orodja Word postal sprejemljivejši za najširši krog uporabnikov; 2) izdelana sta bila dva nova bibliografska sloga, skladna s pravili Naravoslovnotehniške in Zdravstvene fakultete za navajanje virov – orodje je s tem postalo funkcionalno za ciljne skupine študentov; 3) izdelana sta bila programa za uvoz in izvoz bibliografskih virov med formatoma Word (XML) in RIS – vzpostavljena je bila dvosmerna povezava med orodjem Word in ostalimi orodji za urejanje referenc ter med strokovnimi in znanstvenimi zbirkami podatkov in orodjem Word; 4) pripravljen je bil nov algoritem za zajem bibliografskih virov iz besedila v orodje za bibliografijo v okolju Word – s tem je bila nakazana rešitev za pretvorbo statičnega besedilnega zapisa vira v strukturiran bibliografski zapis; 5) izdelan je bil algoritem za gradnjo bibliografskega sloga iz tabelarnih parametrov sloga – s tem je zagotovljena osnova za izdelavo poljubnih novih bibliografskih slogov v orodjih za bibliografijo. Novi bibliografski slogi so bili izdelani v dveh formatih: a) s spreminjanjem obstoječega vgrajenega sloga in b) z uporabo združljivega formata BibWord. Povezava bibliografije programa Word s formatom RIS v praksi omogoča uvoz virov v Word iz spletnih zbirk in prenos virov v druga orodja za upravljanje z viri. Izvedba algoritma za zajem bo olajšala vnos virov, ki obstajajo le v statični besedilni obliki, algoritma za zapis virov pa dodajanje novih bibliografskih slogov v formatu BibWord v Word.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 1585500Vzporedno z uveljavljanjem digitalnih tehnologij in njihovih aplikacij je nastal termin informacijska pismenost (IP) kot prepoznan predpogoj, da bi lahko poiskali, pridobili in ovrednotili informacijo takrat, ko jo potrebujemo. Za generacije rojene v digitalno bogat svet se je uveljavila besedna zveza digitalni domorodci, da bi jih bilo mogoče ločiti od starejših digitalnih imigrantov. V študiji izvedeni v projektu “Razvijanje informacijske pismenosti študentov v podporo reševanja avtentičnih naravoslovnih problemov«, financiranem s strani ARRS, smo preučevali povezave med IP in atributi digitalnega domorodstva. Da bi izmerili raven IP, smo razvili nov test, zasnovan na standardih Ameriške zveze knjižnic (ALA/ACRL). Hkrati s testiranjem IP smo preverjali nabor prediktorjev, ki bi lahko vplivali na razvoj IP. Izbrani prediktorji so bili: a) izkušnje z IKT; b) število z IKT bogatih univerzitetnih kurzov; c) samozaupanje v delo na internetu; in d) lastništvo IKT naprav. S statističnimi analizami smo ugotovili, da so atributi digitalnega domorodstva le šibak prediktor IP. Najpomembnejše ugotovitve raziskave so bile: a) univerzitetni kurzi, v katere je vključena uporaba IKT in niso skrbno načrtovani, da bi jo vzpodbujali, le malenkostno vplivajo na IP; b) pestrost in frekvenca uporabe aplikacij ne vpliva nujno na razvoj IP, nekatere aplikacije vplivajo pozitivno in nekatere negativno; c) osebno lastništvo IKT naprav (pametni telefoni, prenosni in stacionarni računalniki) ne vplivajo na IP, še več, lastništvo tablice morda celo vpliva negativno; d) kljub temu, da osebno lastništvo neposredno vpliva na izkušnje z IKT ter internetno samozaupanje, sta oba šibka prediktorja IP. Pogojni zaključek študije je, da digitalni domorodci niso nujno tudi informacijsko pismeni. Da bi dosegli zadovoljiv nivo IP v visokošolskem izobraževanju, kot je definirana z različnimi standardi, potrebujemo sistematični pristop, vključno s promocijo in uvajanjem miselno in praktično aktivnih programov, zasnovanih na IP standardih in dobri praksi.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1594716Članstvo v uredniškem odboru: stalni odbor konferenc ECIL (T. Bartol), programski odbor tretje konference (T. Bartol in B. Boh Podgornik)
C.06 Članstvo v uredniškem odboru