Klimatski modeli za prihodnja desetletja napovedujejo, da bo območje Sredozemlja prizadelo obsežno izsuševanje, medtem ko bo na severnem delu Evrope padlo več dežja. Za lažje umeščanja teh napovedanih sprememb, kot posledica vpliva toplogrednih plinov, v zgodovinski kontekst, je bil izdelan Sušni atlas Starega sveta (ang: Old World Drought Atlas- OWDA). Izdelava atlasa temelji na celostnih ocenah hidroklimatske variabilnosti iz časa moderne dobe ter na podlagi letnih podatkov o parametrih branik, kar omogoča projekcijo poletnih moč in suš v Evropi in Sredozemlju v obdobje pred instrumentalnimi meritvami vremena. V atlasu določene dobe izjemnih suš in moč se lahko primerjajo z zgodovinskimi podatki in izdelujejo prostorske analize, kar pred izdelavo atlasa ni bilo možno. Analize rekonstruiranih obsežnih suš iz 11. in 15. stoletja, za območje severno-centralnega dela Evrope, tako dopolnjujejo druge dokaze iz severne Amerike in Azije ter sporočajo, da so bile suše v severni hemisferi že pred 20. stoletjem intenzivne, nezadovoljivo pa je bilo poznavanje razlogov njihovega nastanka. Atlas pa vsebuje nove podatke, s katerim pojasnjuje vzroke suš in moč v Evropi in pripisuje preteklo variabilnost klime zunanjim vplivnim dejavnikom in notranji variabilnosti klime.
COBISS.SI-ID: 2469769
Z analizo branik doba smo proučevali, ali se drevesa iz dveh rastišč z različnimi mikro-razmerami in posledično različnim zdravstvenim stanjem razlikujejo v odzivu na okolje. Potrdili smo razlike med zgradbo branik dobov s periodično poplavljenih (W dobi) in izjemoma poplavljenih (D dobi) rastišč. Skupini se med seboj razlikujeta v širini branike, prevodnem območju trahej ranega lesa, prevodnem območju v ranem lesu, gostoti trahej ranega lesa, širini in deležu kasnega lesa, širini ranega lesa ter diskriminaciji ogljikovega izotopa v ranem lesu. Izkazalo se je, da je pri D dobih informacija o klimatskih razmerah shranjena v ranem lesu in se navezuje na obdobje preteklega poletja. V kasnem lesu D dobov smo odkrili le odziv na visok najnižji spomladanski pretok Krke v tekočem letu. Sklepamo, da so D dobi izpostavljeni dolgotrajnim stresnim razmeram, v katerih se vse zaloge porabijo za preživetje, odziv na okoljske dejavnike pa je nejasen. W dobi pa izkazujejo podoben odziv na klimatske dejavnike kot hrasti iz bližnjih srednjeevropskih lokacij. Njihova debelinska rast, anatomska sestava branik in diskriminacija ogljikovega izotopa je v značilni korelaciji tudi s pretokom reke Krke. Rezultati raziskave so pokazali, da v braniki shranjena okoljska informacija lahko značilno variira celo znotraj enega sestoja ter da je močno odvisna od mikrolokacije. Potrdili smo tretjo hipotezo, da s proučevanjem kombinacije več parametrov branike lahko ocenimo zdravstveno stanje dreves in njihovo primernost za rekonstrukcijo izbranih okoljskih dejavnikov
COBISS.SI-ID: 4235430
Propadanje dobrav je globalno prisoten fenomen in poplavne dobrave v Srbiji niso nobena izjema. Namen te študije je bil preučiti vpliv spremenjenga nivoja podtalne vode, temperatur in padavin na priraščanje dobov v Sremu, Srbija. Spremembe smo preučili na letnem in sezonskem nivoju in pri tem uporabili dendroekološke metode. Dodatn onas je zanimalo kako bodo spremembe v ekoloških dejavnikih vplivale na gospodarjenje z dobravami in v tem konktekstu smo pirpavili tudi nabor napotkov za gojitelje. Vodostaj reke Save je spremenljivka, ki najpomembneje vpliva na rast dobrav v Sremu v zadnjih 60-ih letih. Zaradi zniževanja nivoa reke Save in posledično podtalnice, so na pomenu začele pridobivati padavine, ki postajajo glavni vir vode za dobrave, še posebej padavine v maju. Od temperatur so najpomembnejše tiste med aprilom in avgustom. Odziv sestojev na gospodarjenih in negospodarjenih rastiščih in na poplavljenih in nepoplavljenih rastiščih je bil nekoliko različne, v bistvu pa so se vse analizirane skupine dreves odzvale približno enako, kar pomeni, da upad talnice na vse sestoje vpliva približno enako. Analiza rasti dobov v rezervatu Stara Vratična je tudi pokazala, da rezervat praktično nima prihodnosti, ker ni pomlajevanja in stari dobi se izjemno hitro sušijo.
COBISS.SI-ID: 4316326