Predstavljena in izvrednotena je sistematična mreža rekonstrukcij temperature (n=10) in padavin oz. suš (n=4) za področje severnega Balkana in Karpatov za zadnje tisočletje. Odnosi med proksi podatki in klimo so bili na novo ovrednoteni in izračunani, s čimer smo pridobili enovit pristop k rekonstrukciji in kalibraciji za celotno področje. Rezultati re-analize so pokazali, da rekonstrukcije poletnih temperatur iz enakih proksijev kažejo koherentnejši in skladnejši odziv na večjih razdaljah, kot rekonstrukcije različnih proksijev, četudi so prostorsko bolj skupaj. To je informacija, ki je zelo pomembna za pravilno interpretacijo multi-proksi rekonstrukcij. Analizirani proksi podatki kažejo tudi na zelo močno odvisnost od oddaljenosti od meteoroloških postaj – če so meteorološke postaje bližje mestu kjer je bil odvzet proksi podatek so korelacije višje in z oddaljenostjo upadajo. V študiji smo identificirali in potrdili dve več-desetletni obdobji hladnega poletnega vremena –1780 - 1840 in 1430-1500 AD, ki sta se sinhrono odražali v različnih proksi podatki. Rekonstrukcija, ki temelji na najdaljših dendrokronoloških nizih iz severno slovaških Tater pa kaže na počasno dvigovanje poletnih temperatur v obdobju od 1900 AD dalje. Ta fenomen ni viden v nobeni drugi rekonstrukciji za to območje, zato nekoliko dvomimo v korektnost te rekonstrukcije. Podobnost med rekonstrukcijami padavin oz. suše je bila nekoliko manj izrazita kot med temperaturnimi rekonstrukcijami, to je pričakovano, saj je razporeditev padavin veliko bolj neenakomerna kot temperatur. To hkrati pomeni, da bi bilo dobro obstoječo mrežo hidroklimatskih proksijev zgostiti in podaljšati v preteklost. Med hidroklimatskimi proksiji smo identificirali enega od redkih skupnih dogodkov – sušo okoli leta 1750, ki je bila najbolj izrazita v osrednjem in jugovzhodnem delu Balkansko-Karpatske regije. Suša je bila tako izrazita in vseobsegajoča, da je bila zabeležena tudi v arhivih na južno Moravskem.
COBISS.SI-ID: 4352678
Propadanje dobrav je globalno prisoten fenomen in poplavne dobrave v Srbiji niso nobena izjema. Namen te študije je bil preučiti vpliv spremenjenega nivoja podtalne vode, temperatur in padavin na priraščanje dobov v Sremu, Srbija. Spremembe smo preučili na letnem in sezonskem nivoju in pri tem uporabili dendroekološke metode. Dodatno nas je zanimalo kako bodo spremembe v ekoloških dejavnikih vplivale na gospodarjenje z dobravami in v tem kontekstu smo pripravili tudi nabor napotkov za gojitelje. Vodostaj reke Save je spremenljivka, ki najpomembneje vpliva na rast dobrav v Sremu v zadnjih 60-ih letih. Zaradi zniževanja nivoja reke Save in posledično podtalnice, so na omenu začele pridobivati padavine, ki postajajo glavni vir vode za dobrave, še posebej padavine v maju. Od temperatur so najpomembnejše tiste med aprilom in avgustom. Odziv sestojev na gospodarjenih in negospodarjenih rastiščih in na poplavljenih in nepoplavljenih rastiščih je bil nekoliko različne, v bistvu pa so se vse analizirane skupine dreves odzvale približno enako, kar pomeni, da upad talnice na vse sestoje vpliva približno enako. Analiza rasti dobov v rezervatu Stara Vratična je tudi pokazala, da rezervat praktično nima prihodnosti, ker ni pomlajevanja in stari dobi se izjemno hitro sušijo.
COBISS.SI-ID: 4316326
V prispevku predstavljamo prvo dolgo kronologijo črnega bora (Pinus nigra Arnold) za področje Albanije, odziv borov na klimo in prvo 428 let (1583-2010) dolgo rekonstrukcijo zgodnje poletnih temperatur za območje celotne Albanije. Vzorci za kronologijo so bili nabrani na petih lokacij od severa proti jugu Albanije. Sestavili smo 552 letno kronologijo, ki je imela ustrezno pokritost za rekonstrukcijo klime od 1583-2010 (428 let). Odziv črnega bora na padavine je bil značilen samo v Juliju (0,23), medtem ko smo dokazali jasen temperaturni signal za mesece od maja do avgusta, pri čemer smo za julij izračunali daleč najvišjo korelacijo (-0,47). Korelacija med kombinacijo junijskih in julijskih temperatur in širin branik pa je dala daleč najvišjo korelacijo od vseh testiranih kombinacij (r= -0,63). S to kombinacijo smo lahko pojasnili skoraj 40% variabilnosti širine branike črnega bora. Z metodo drsečih korelacij smo dokazali, da je časovna dinamika korelacije med širino branike in kombinacijo junijskih in julijskih temperatur stabilna. Analiza prostorske jakosti klimatskega signala v branikah črnega bora s pomočjo prostorske korelacije je pokazala visoke korelacije s klimo na pretežnem delu Balkanskega polotoka in deloma vzhodne obale južne Italije. Na osnovi dobrih statističnih kazalcev (visoka pojasnjena varianca, ustrezne RE in CE vrednosti) smo razvili linearni model za rekonstrukcijo kombiniranih junijskih in julijskih temperatur za obdobje 1583-2010. Rekonstrukcijo in identificirana značilna leta smo primerjali z različnimi temperaturnimi, sušnimi in padavinskimi rekonstrukcijami iz okoliških območij, kakor tudi z dostopnimi dokumentarnimi viri. Potrdili smo visoko stopnjo podobnosti med našo rekonstrukcijo in drugimi, vključno z dokumentarnimi viri.
COBISS.SI-ID: 4010406
Z analizo branik doba smo proučevali, ali se drevesa iz dveh rastišč z različnimi mikro-razmerami in posledično različnim zdravstvenim stanjem razlikujejo v odzivu na okolje. Potrdili smo razlike med zgradbo branik dobov s periodično poplavljenih (W dobi) in izjemoma poplavljenih (D dobi) rastišč. Skupini se med seboj razlikujeta v širini branike, prevodnem območju trahej ranega lesa, prevodnem območju v ranem lesu, gostoti trahej ranega lesa, širini in deležu kasnega lesa, širini ranega lesa ter diskriminaciji ogljikovega izotopa v ranem lesu. Izkazalo se je, da je pri D dobih informacija o klimatskih razmerah shranjena v ranem lesu in se navezuje na obdobje preteklega poletja. V kasnem lesu D dobov smo odkrili le odziv na visok najnižji spomladanski pretok Krke v tekočem letu. Sklepamo, da so D dobi izpostavljeni dolgotrajnim stresnim razmeram, v katerih se vse zaloge porabijo za preživetje, odziv na okoljske dejavnike pa je nejasen. W dobi pa izkazujejo podoben odziv na klimatske dejavnike kot hrasti iz bližnjih srednjeevropskih lokacij. Njihova debelinska rast, anatomska sestava branik in diskriminacija ogljikovega izotopa je v značilni korelaciji tudi s pretokom reke Krke. Rezultati raziskave so pokazali, da v braniki shranjena okoljska informacija lahko značilno variira celo znotraj enega sestoja ter da je močno odvisna od mikrolokacije.
COBISS.SI-ID: 4235430
Naraščajoče količine ogljikovega dioksida v atmosferi v kombinaciji s klimatskimi spremembami v zadnjem stoletju učinkujejo na fiziološke procese v drevesih na način, da spreminjajo tokove ogljika in vode skozi listne reže. Kljub zavedanju, da klimatske spremembe vplivajo na fiziološke procese v drevesih, pa obseg in prostorska spremenljivost vplivov v naravnih gozdnih ekosistemih ostaja neznanka. V prispevku smo analizirali kronologije stabilnega izotopa ogljika s 35 lokacij v Evropi in izračunali prostorsko in časovno dinamiko spreminjanja učinkovitosti rabe vode (iWUE) in razmerje med fotosintezo in stomatarno prevodnostjo za obdobje od 1901-2000. Rezultati so bili primerjani s simulacijami narejenimi v dinamičnem vegetacijskem modelu (LPX Bern 1.0), ki integrira številne ekosistemske in atmosferske procese v teoretični okvir. Prostorska variabilnost, na osnovi razmerja stabilnih izotopov ogljika v drevesnih branikah iglavcev in listavcev, izračunanega iWUE in modelnih vrednosti je pokaza dobro ujemanje izračunanih in modelnih vrednosti ter izrazit prostorski gradient sever-jug. Rezultati so pokazali tudi, da iWUE v 20. stoletju narašča, pri čemer prostorski obseg in razporeditev naraščanja iWUE ni bila enakomerna; najmočnejši porast iWUE je bil izračunan na območju zimzelenih gozdov centralne Evrope, to je območja kjer je razpoložljiva količina vode v tleh, v zadnjem stoletju, močno upadla. V prispevku smo dokazali, da je učinek naraščajoče koncentracije CO2 v atmosferi in klimatskih spremembe, ki vplivajo na količino vode v tleh, povzročil naraščanje iWUE. Naše ugotovitve bodo pomagale zmanjševati negotovosti v GCM modelih in sicer na način, da bodo podatki o odzivu vegetacije na klimo bolj predstavljeni, kar do sedaj še ni bilo.
COBISS.SI-ID: 3932326