Munika (Pinus heldreichii Christ) - PIHE, je endemit goratih območjih Balkana in južne Italije. Je drevesna vrsta zgornje gozdne meje v Dinarskega gorstva in kot tak obetaven vir dragocenih informacij o pretekli klimi. Zaradi dolgoživosti naj bi imel dobre možnosti za dolge rekonstrukcij klime, ki temeljijo izključno na živih drevesih. Namen naše raziskave je bil raziskati potencial PIHE: (1) za gradnjo dolgih kronologij za območje Z Balkan, in (2) za dolge rekonstrukcije, ki temeljijo predvsem na izvrtkih živih dreves. Sestavili smo 437 letno (1573-2009) kronologijo za PIHE kronologija, ki ima zadostno število vzorcev za rekonstrukcijo, EPS) 0,85, od 1659 dalje. Primerjava s klimatskimi podatki je pokazala na specifičnost odziva PIHE na klimo - drevesa se pozitivno odzivajo na nadpovprečne temperature v marcu (Mt) in negativno na nadpovprečne temperature v juniju in juliju (JJt). Ugotovili smo, šibko korelacijo med padavinami v juniju in juliju (JJp) in širino branike. To je bilo nekako pričakovano, saj so padavine obilne vzdolž Dinarskega gorskega grebena in niso dejavnik minimuma. Drseča korelacija je pokazala pomembno spremembo v odzivu v času - JJt in JJp odziv sta bila pomembna pred letom 1965, medtem, ko je bil po letu 1965 bolj pomemben odziv na temperature v marcu; temperaturni in padavinski signal se skoraj popolnoma izgubi po letu 1965. Obstoječo kronologijo PIHE želimo v prihodnje še podaljšati in okrepiti z dodatnimi starimi drevesi iz obravnavanega območja. Klimatski signal v drevesnih branikah munike je nekoliko specifičen v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami v regiji (npr. Pinus nigra). Za JJt in JJp se zdi, da imajo pomembno vlogo pri nastanku drevesnih branik (glej tudi Seim et al. 2012), vendar pa si očiten temperaturni signal v marcu po letu 1965 in skoraj popolno izginotje signala JJt in JJp po letu 1965 zaslužijo dodatno pozornost in premislek, kaj bi utegnilo tičati za tako veliko spremembo v odzivu.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3860902Razlike med različno vitalnimi skupinami dobov (Quercus robur) so bile ovrednotene v debelinskem priraščanju ter lesno-anatomskih značilnostih. Kronologije širin branik in ranega lesa so bile standardizirane z modificirano negativno eksponentno funkcijo. Velikopovršinska sprememba vodnega režima leta 1982 je pri drevesih iz Cigonce najprej povzročila spremembe v širini branike, širini kasnega lesa ter tudi v parametru "vsota površin trahej". Šele leta 1995 so znaki propadanja vidni tudi v zmanjšanih dimenzijah prevodnih elementov. Skupina "močno propadajoči" iz Cigonce se odziva le na povprečne mesečne in sezonske temperature. Odvisnost je vselej negativna in velja tako za dendrokronološke kot tudi za lesno-anatomske parametre. Skupini "zdravi" in "propadajoči" iz Mlač se odzivajo tako na temperature kot tudi na količine padavin. Lesno-anatomski parametri pri skupini "zdravi" iz Mlač so pokazali večjo odvisnost od temperatur kot dendrokronološki, ki se bolje odzivajo predvsem na junijske padavine. Večje količine dežja pozimi ter spomladi pomenijo manjše prevodne elemente pri skupini "zdravi", a ne vplivajo na skupno površino prevodnega tkiva. Parameter" povprečna površina maksimalne traheje" se je pokazal kot potencialen parameter za rekonstrukcijo povprečnih temperatur od marca do junija.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3816614Neznan dogodek je leta 1929 povzročil upad debelinskega priraščanja dreves črnega bora (Pinus nigra Arnold), rastočih na eni izmed vzorčenih lokacij v Bosni in Hercegovini (Poljanšek in sod., 2012). Uporaba metode sledi iglic, katera retrospektivno preučuje odpadanje iglic skozi leta rasti iglavcev (Kurkela in Jalkanen, 1990), je razkrila nenaden osip iglic vseh starostnih razredov v rastni sezoni leta 1929 (Poljanšek in sod., 2013). V prizadetem sestoju raste črni bor skupaj z rdečim borom (P. sylvestris L.). Da bi ugotovili, ali je bila v dogodku iz leta 1929 prizadeta tudi slednja drevesna vrsta, smo našo raziskavo razširili še na drevesa rdečega bora. Vzorčena drevesa rdečega bora so bila do 180 let stara in visoka do 18 m. V povprečju je bilo na glavnem steblu 3,5 seta iglic, povprečna starost iglic ob njihovem odpadu pa 2,9 let. Upad v debelinski in višinski rasti leta 1929 je bil podoben kot pri drevesih črnega bora, vzorec odpadanja iglic pa ni tako jasen. Podatki o osipu iglic leta 1929 niso popolni zaradi poškodb vrhnjega poganjka. Kljub temu so pridobljene meritve potrdile izgubo setov iglic vseh starosti na vseh drevesih, razen pri najvišjem drevesu. Odpadanje iglic ostalih dreves rdečega bora pa je skladno z rezultati dreves črnega bora. Metoda sledi iglic je odkrila nenaden osip iglic dveh vrst borov v eni rastni sezoni, rezultat tega je bil upad v prirastku. Možni vzroki na tako masivno izgubo iglic bi lahko bila defoliacija zaradi okužbe glive, napada insektov ali uničenje zaradi vršnega požara. Z upoštevanjem, da so bile prizadete iglice vseh starosti na dveh različnih vrstah bora in na drevesih različnih višin, se zdi da za osip iglic in posledičen upad prirastka najbolj verjeten kriv gozdni požar ali kombinacija izjemne vročine in dalj trajajočega sušnega obdobja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3860646