Predloženi izum se nanaša na prirastni sveder za pridobivanje vzorcev rasti dreves za dendrokronološke raziskave, zlasti na strojno gnani prirastni sveder, ki je prednostno gnan s pomočjo ročnega električnega pogonskega stroja. Naloga predloženega izuma je ustvariti pripomoček pri prirastnem svedru, s katerim so odpravljene pomanjkljivosti znanih rešitev. Po predloženem izumu je predvideno, da je omenjeni pripomoček zasnovan kot valjasta skodela z dnom in steno, pri čemer je dnu na zunanji strani soosno prigrajen priključni nastavek za povezavo z električnim pogonskim strojem, na notranji strani pa valjast nastavek za povezavo s steblom svedra, in pri čemer je omenjena stena v smeri proč od dna zasnovana z diametralno nasproti ležečima si ovalnima izrezoma.
F.32 Mednarodni patent
COBISS.SI-ID: 3569574Na območju jugozahodnih Alp so kronologije izotopskega razmerja ogljika, kisika in vodika v branikah macesna tesno povezane, v najmočnejši korelaciji sta kronologiji vodnih izotopov. Kronologije širin branik vsebujejo informacijo o klimatskih razmerah v obdobju od sredine maja do julija, kronologije izotopskega razmerja pa so v močni korelaciji s temperaturami in trajanjem sončnega obsevanja v juliju in avgustu. Prostorski vzorec korelacije med izmerjenimi temperaturami ter kronologijama izotopskega razmerja ogljika in širine branik se razteza čez širše območje Alp. Pri kronologijah vodnih izotopov vzorec prostorske korelacije pokriva območje južne Italije in zahodnega dela Balkana. Na podlagi kronologije izotopske sestave ogljika je bila izdelana 520 let dolga rekonstrukcija trajanja sončnega obsevanja. Njena primerjava z obstoječimi rekonstrukcijami temperatur razkriva obdobja sinhronega variiranja in razhodov krivulj trajanja sončnega obsevanja in temperatur. V Krakovskem gozdu so dobi s periodično poplavljenega mikrorastišča (W dobi) skozi celotno analizirano obdobje (1970-2008) rasli značilno bolje kot dobi iz bolj suhega mikrorastišča (D dobi). Pri D dobih je potencialna klimatska informacija shranjena v ranem lesu in se nanaša na klimatske razmere v preteklem letu. V kasnem lesu ni razvidnega odziva na okoljske dejavnike oziroma je le-ta zabrisan v odzivu dreves na dolgotrajne stresne razmere. Visoka pozitivna korelacija parametrov kasnega lesa W dobov s poletno količino padavin in poletnim pretokom Krke nakazuje potencial za njihovo uporabo v dendrohidroloških študijah.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 842359Bosanski bor (Pinus heldreichii Christ) – PIHE je avtohtona vrsta gorskih predelov Balkana in južne Italije. PIHE je tvori zgornjo drevesno mejo v Dinaridih in je zato obetajoč (potencialen) vir dragocenih klimatskih informacij. Glede na dolgoživost te drevesne vrste obstaja velika verjetnost izdelave dolge klimatske rekonstrukcije, ki bi temeljila predvsem na vzorcih živih dreves.Namen naše raziskave je bil (1) raziskati potencial PIHE za izdelavo dolgih PIHE kronologij na območju osrednjega in zahodnega dela Balkana ter (2) izdelati dolge klimatske rekonstrukcije, ki temeljijo predvsem na vzorcih živih dreves. Kronologija PIHE za BiH je dolga 437 let (1573 – sedanjost) in ima ustrezno globino vzorca za dosego vrednosti EPS ) 0.85 od leta 1659 dalje. Primerjava s klimatskimi podatki pokaže značilen odziv PIHE na klimo -drevesa se odzivajo pozitivno na nadpovprečne temperature v marcu (Mt) ter negativno na nadpovprečne junijske in julijske temperature (JJt). Odkrili smo šibek pozitiven odziv na junijski in julijske padavine (JJp). Tak odziv je pričakovan zaradi obilnih padavin vzdolž Dinaridov in tako le-te ne predstavljajo omejujočega dejavnika. Analiza drseče korelacije razkrije spremembe v značilnosti signala skozi čas. JJt in JJp signala sta bila značilna pred letom 1965, medtem ko signal Mt postane značilen pol letu 1965.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3860902Razlike med različno vitalnimi skupinami dobov (Quercus robur) so bile ovrednotene v debelinskem priraščanju ter lesno-anatomskih značilnostih. Kronologije širin branik in ranega lesa so bile standardizirane z modificirano negativno eksponentno funkcijo. Velikopovršinska sprememba vodnega režima leta 1982 je pri drevesih iz Cigonce najprej povzročila spremembe v širini branike, širini kasnega lesa ter tudi v parametru "vsota površin trahej". Šele leta 1995 so znaki propadanja vidni tudi v zmanjšanih dimenzijah prevodnih elementov. Skupina "močno propadajoči" iz Cigonce se odziva le na povprečne mesečne in sezonske temperature. Odvisnost je vselej negativna in velja tako za dendrokronološke kot tudi za lesno-anatomske parametre. Skupini "zdravi" in "propadajoči" iz Mlač se odzivajo tako na temperature kot tudi na količine padavin. Lesno-anatomski parametri pri skupini "zdravi" iz Mlač so pokazali večjo odvisnost od temperatur kot dendrokronološki, ki se bolje odzivajo predvsem na junijske padavine. Večje količine dežja pozimi ter spomladi pomenijo manjše prevodne elemente pri skupini "zdravi", a ne vplivajo na skupno površino prevodnega tkiva. Parameter" povprečna površina maksimalne traheje" se je pokazal kot potencialen parameter za rekonstrukcijo povprečnih temperatur od marca do junija.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 3816614Hrvaško obalo, ki se razteza na severo-vzhodnem delu Jadranskega morja, definirajo apnenec, mediteranska klima, burja in drevesa črnega bora (Pinus nigra Arnold). Drevesa, rastoča v takem okolju, trpijo poletni sušni stres, kot rezultat plitkih tal, majhne količine poletnih padavin in visokih zračnih in talnih temperatur. Ampak kateri od dejavnikov (padavine, temperatura zraka ali trajanje sončnega obsevanja) pa najbolj značilno vpliva na rast dreves in gostoto branik? Za odgovor na ta vprašanja, smo odvzeli izvrtke in izmerili širine branik s sistemom ATRICS in gostoto branik po metodi minimalnega odboja modrega spektra svetlobe. Klimatski signal smo izračunali po metodi korelacije med merjenim parametrom branike in mesečnimi vremenskimi podatki iz HISTALP baze podatkov. Glavni rezultat predstavlja novo izdelano lokalno kronologijo, katera se razteza od 1869 do 2012. kronologija se ujema z drugimi lokalnimi kronologijami (Poljanšek in Levanič, 2012). Širina branik je bila pozitivno korelirana s padavinami obdobja junij-julij (r=0,34) in negativno s povprečno poletno temperaturo (r=-0,32). Trajanje sončnega obsevanja ni imelo značilnega vpliva na širino, je pa imelo na gostoto in sicer obdobje april-junij (r=0,51). Močnejši kot sončno obsevanje je bil vpliv temperature na gostoto in sicer obdobje april-avgust (r=0,68), medtem ko so padavine vplivale negativno na gostoto; junij in julij (r=-0,33). Parametri branik so na dejavnike klime reagirali različno skozi čas, kar kaže na kompleksnost klimatskega signala, priporočamo testiranje sušnega indeksa. Najvišje korelacije so bile izračunane med gostoto branik in temperaturami obdobja april-august. Visoke temperature v tem obdobju povečajo gostoto, vendar zmanjšajo širino branik. Rezultati raziskave se lahko uporabijo pri gozdno gospodarskem načrtovanju. Podrobnejši pregled časovnega vpliva okoljskih dejavnikov na parametre branik razkrije nestabilnost vpliva. Nadaljnje raziskave vpliva klime na rast dreves so nujne za odgovor na vprašanje, zakaj drevesa spremenijo odziv na klimatske faktorje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4119718