Osteoporozni zlomi so pomemben vzrok invalidnosti in smrti. Če jih želimo učinkovito preprečiti, moramo zdraviti posameznike z visokim tveganjem za zlom. To so v prvi vrsti bolnice in bolniki po osteoporoznem zlomu vretenca ali kolka, pri katerih je pred uvedbo zdravljenja potrebno le še izključiti sekundarne vzroke osteoporoze. Pri drugih ženskah po menopavzi in moških po petdesetem letu se odločimo za ali proti zdravljenju na podlagi njihovega tveganja za osteoporozne zlome. Tveganje za zlom v tej populaciji lahko ocenimo s pomočjo kliničnih dejavnikov, ki jih vnesemo v računalniški algoritem FRAX, ali pa na podlagi meritve mineralne kostne gostote, pri čemer moramo pri interpretaciji izvida upoštevati tudi starost in spol preiskovanca. Zdravljenje osteoporoze zahteva zdrav življenjski slog brez pretiranega vnosa alkohola in kajenja. Prehrana mora biti bogata s kalcijem in z beljakovinami. Redna telesna vadba ugodno učinkuje na kosti, pa tudi na mišice, in na preprečevanje padcev. Obvezen je dodatek vitamina D. Zdravila dokazano zmanjšajo tveganje za osteoporozne zlome. Izbiramo lahko med več zaviralci razgradnje kosti, kot so estrogeni, bisfosfonati, raloksifen in denosumab. Teriparatid je anabolno zdravilo, ki pospešuje gradnjo kosti, medtem ko stroncijev ranelat ugodno deluje na oba procesa kostne prenove.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 4635711Nedavna anketa med kirurgi travmatologi v Sloveniji je pokazala, da je le malo sodelujočih v anketi po osteoporoznem zlomu kolka bolnikom predpisalo (6%) ali priporočilo (17%) kakršnokoli zdravljenje osteoporoze. Da bi izboljšali učinovitost obravnave po zlomu kolka je odbor za kirurgijo pri Ministrstvu za zdravje leta 2011 napisal in sprejel nacionalna priporočila Priporočila: Zlom kolka po podacu iz stojne višine smatramo za dokaz za osteoporozo, tako da DXA ni potrebna za diagnozo. Vsak travmatološki oddelek v državi mora imeti registrirano medicinsko sestro (RMS), ki deluje kot poseben koordinator, ki spremlja in izobražuje bolnike ali njihove svojce. Odgovorna je za izvedbo osnovnih laboratorijskih testov za oceno osteoporoze. Vsi primerni bolniki po zlomu kolka morajo pred odpustom začeti zdravljenje z vitaminom D3 2000 IU na dan in 500 mg dodatka kalcija na dan. Odpustnica mora vsebovati diagnozo osteoporoze z zlomom, navodilo za dodatne laboratorijske teste, ki jih je po potrebi treba izvesti, ter jasno priporočilo, da je potrebno začeti z zdravljenjem. Po odpustu mora RMS iz travmatološkega oddelka kontaktirati splošnega zdravnika, fiziatra ali drugega zdravnika, ki je prevzel skrb nad bolnikom, ter po telefonu preveriti, če je bilo vse izvedeno v skladu s priporočili iz odpustnice. Peroralni difosfonati veljajo za prvo linijo zdravljenja, medtem ko je denosumab namenjen bolnikom, starejšim od 70 let, zolendronsko kislino pa dajemo bolikom, ki ne prenašajo drugih zdravil. Če je bolnik utrpel zlom kolka v času ustreznega zdravljenja, lahko prejme teriparatid. Žal pa ta priporočila zaradi pomanjkanja sredstev še niso široko v uporabi. Vendar pa se stopnja poznavanja osteoporoze med kirurgi travmatologi in njihovimi bolniki po zlomu kolka (in drugih zlomih) v zadnjih dveh letih občutno izboljšala.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 607395Uvod: Z dokazi podprta priporočila so potrebna kot vodilo pri akutni obravanavi poškodovanih bolnikov s krvavitvijo. Ob uvedbi teh priporočil v prakso se izzid obravnave za bolnike lahko izboljša. Metode: Multidisciplinarna skupina Task Force for Advanced Bleeding Care in Trauma se je oblikovala leta 2005 s ciljem, da bi razvili smernice za ukrepanje pri hudih krvavitvah, ki se pojavijo po hudih poškodbah. Dokument predstavlja posodobljeno različico smernic, ki jih je skupina objavila leta 2007 in dopolnila leta 2010. Priporočila smo oblikovali z delom v skupini, uporabo hierarhije dokazov Grading of Recommendations Assessment, Development and Evaluation (GRADE) hierarchy tern a osnovi sistematičnega pregleda objavljene literature. Rezultati: Ključne vsebovane spremembe v tej različici smernic vključujejo nova priporočila o ustrezni uporabi vazokonstriktorjev in inotropnih snovi ter odražajo zavedanje o naraščanju števila bolnikov v populaciji, ki jemljajo zaviralce agregacije trombocitov in/ali peroralne antikoagulante. Veljavne smernice vključujejo tudi priporočila in diskusijo na temo tromboprofilaktičnih strategij pri vseh bolnikih po travmatični poškodbi. Najpomembnejša dopolnitev je novo poglavje, ki razpravlja o nujnosti, da vsaka ustanova razvije, vpelje in sledi na dokazih temelječemu kliničnemu protokolu za zdravljenje bolnikov po travmatičnih poškodbah. Ostala priporočila so bila ponovno ovrednotena in ocenjena na osnovi literature, objavljene od zadnje izdaje smernic. Preučili smo tudi spremembe v klinični praksi, ki so se uvedle v tem času, kot rezultat novih dokazov in sprememb v splošni dostopnosti zdravil in tehnologij. Zaključki: Poglobljen, multidisciplinarni pristop do oskrbe poškodb in mehanizmi, s katerimi zagotavljamo konsistentno izvajanje uvedenih postopkov, bodo zagotovili enotno in visoko kakovostno oskrbo v Evropi in širše.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 607139