V zadnjih desetletjih se je medicinsko slikanje iz primarno diagnostičnega namena uporabe razširilo na področje intervencijskega slikanja. Diagnostično slikanje je pogosto tridimenzionalno (3D) in visoko-ločljivostno, na drugi strani pa je intervencijsko slikanje veliko bolj omejeno, tako po prostoru kot po času zajemanja slik. Intervencijsko slikanje je zato pogosto dvodimenzionalno (2D) in manj kakovostno. Z geometrijsko poravnavo manj kakovostne intervencijske slike z visoko kakovostnimi 3D diagnostičnimi slikami lahko izboljšamo interpretacijo intervencijskih slik ter lažje sledimo intervencijskim načrtom, ki so bili zasnovani na pred-intervencijskih diagnostičnih slikah. Zaradi tega igra poravnava slik ključno vlogo na področju računalniško oz. slikovno podprtih intervencij. Doktorska disertacija obravnava poravnavo 2D in 3D slik, ki je ključna za slikovno podporo pri endovalskularnih intervencijah. Problematiko je obdelana celovito, in sicer od razvoja novih postopkov, temeljitega testiranja teh postopkov ter ključnih korakov, ki so potrebni za prenos teh tehnologij v klinično prakso. Doktorska disertacija podaja vse ključne elemente nadgrajenega slikovno vodenega znotrajžilnega postopka: (a) referenčno bazo slik z zlatim standardom za 3D-2D poravnavo, (b) razvoj nove metode za 3D-2D poravnavo, (c) objektivno in primerjalno vrednotenje trenutno najboljših postopkov za 3D-2D poravnavo, (d) določanja začetnega stanja za poravnavo ter (e) avtomatsko zaznavanje neporavnanosti.
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 10644564Iz literature je poznano, da je vizualno odkrivanje majhnih intrakranialnih anevrizem razmeroma nenatančno. V pomoč bi lahko bilo računalniško podprto odkrivanje, ki bi pozornost nevroradiologa usmerilo k vsem možnim lokacijam anevrizem. To bi skrajšalo čas, potreben za pregled ožilja, in zmanjšalo število neodkritih anevrizem. Za odkrivanje mehurčkastih struktur, kakršne so tudi anevrizme, so bili v preteklosti predlagani večnivojski ojačitveni filtri, ki temeljijo na lastnih vrednostih Hessejeve matrike. Njihova največja pomanjkljivost je neenakomernost odziva znotraj ojačanih struktur ter dolg računski čas. Zato smo razvili nov postopek, ki temelji na filtru za ojačitev mehurčkastih struktur, ki ga neposredno izračunamo iz Hessejeve matrike, vendar brez potrebe po njeni razgradnji na lastne vrednosti. Predlagani filter smo primerjali z uveljavljenimi filtri za ojačitev okroglih struktur tako, da smo jih uporabili na sintetično generirani sliki ter petnajstih 3D digitalno odštetih angiogramih intrakranialnega ožilja. Odziv predlaganega filtra je na mehurčkastih strukturah bolj enakomeren, kar posledično pomeni izboljšano odkrivanje majhnih anevrizem. Hkrati pa je predlagani filter šestkrat hitrejši. S programsko opremo, ki s filtrom za poudrajanje ožilja in anevrizem omogoča segmentacijo ožilja, generiramo kvalitetne modele možganskega ožilja z anevrizmami, ki jih lahko prikažemo na 3D zaslonih.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
Vodja projekta je član uredniškega odbora priznane revije IEEE Transactions on Medical Imaging, ki je po faktorju vpliva uvrščena na 16 mesto of 248 revij na področju elektrotehnike.
C.04 Uredništvo mednarodne revije