Predlagan je nov koncept potresne analize konstrukcij pri eni intenziteti za oceno sprejemljivosti potresnega tveganja, ki sicer v splošnem zahteva dolgotrajnejšo analizo konstrukcij pri različnih nivojih intenzitete. Poenostavljen koncept je uveden s t.i. metodo 3R (angl. Response analysis, Record selection, Risk-based decision-making), ki je namenjena za kontrolo ustreznosti potresnega tveganja novih in obstoječih konstrukcij. Metoda 3R vključuje običajno potisno analizo in dinamično analizo za majhno število akcelerogramov, ki jih imenujemo karakteristični akcelerogrami. Ker glavni cilj metode ni natančna določitev potresnega tveganja, je vpeljan enostaven odločitveni model za oceno sprejemljivosti potresnega tveganja. Inženir se lahko odloči, da je konstrukcija dovolj varna proti porušitvi, če porušitev konstrukcije nastopi pri manj kot polovici karakterističnih akcelerogramov. V članku je s teoretičnega vidika predstavljeno, da je natančnost predlagane metode dovolj velika, če so nelinearne dinamične analize izvedene pri majhnem kvantilu mejne intenzitete, kar je dokazano tudi z različnimi primeri večetažnih armiranobetonskih okvirnih konstrukcij. Metoda 3R predstavlja kompromis med posamično uporabo potisne analize ali dinamične analize in omogoča pri bistveno zmanjšanem računskem času primerno stopnjo natančnosti ocene sprejemljivosti potresnega tveganja, kar je pogoj za iterativni postopek projektiranja stavb na ciljno tveganje. Z nadaljnjimi raziskavami in razširitvami uporabe metode, npr. za nesimetrične konstrukcije in druga mejna stanja, ter z orodji za avtomatiziran izbor karakterističnih akcelerogramov, je metoda zanimiva za vključitev v standarde za potresnoodporno projektiranje konstrukcij.
COBISS.SI-ID: 7229793
V članku prikazujemo vpliv posameznih projektnih dejavnikov po standardih Evrokod 2 in 8 na odziv konstrukcij med potresom. Vpliv projektnih dejavnikov določamo ob uporabi sekvence variant konstrukcij, ki so definirane na način, da vsaka naslednja varianta vključuje dodaten projektni dejavnik. Prva varianta konstrukcije tako upošteva le osnovni projektni dejavnik, zadnja varianta konstrukcije pa predstavlja konstrukcijo, ki je projektirana po vseh določilih standardov Evrokod. Vpliv projektnih dejavnikov, ki jih merimo preko tako imenovanih faktorjev vpliva in faktorjev deagregacije, smo izračunali na primeru armiranobetonskih okvirnih konstrukcij lociranih na območjih zmerne seizmičnosti in projektiranih na srednjo stopnjo duktilnosti. Rezultati študije kažejo, da imajo projektni dejavniki, ki jih v procesu projektiranja navadno kar predpostavimo, večji vpliv na konstrukcijo in njen odziv kot projektni dejavniki, ki zahtevajo veliko količino dela projektanta konstrukcij. Iz primerjave dejanskega redukcijskega faktorja in faktorja obnašanja po Evrokodu 8 lahko tudi sklepamo, da je velikost faktorja obnašanja, ki zelo pomembno vpliva na projektiranje konstrukcij, določen na osnovi občutka za sprejemljivo tveganja in ne na osnovi merljivih količin.
COBISS.SI-ID: 7339361
Projektiranje objektov na potresno obtežbo po trenutno veljavnih standardih vključuje linearno-elastično analizo, princip redukcije potresnih sil in metodo načrtovanja nosilnosti. Izhodišče za projektiranje potresnoodpornih konstrukcij je projektni pospešek tal s povratno dobo 475 let. Evrokod 8 predpostavi, da so konstrukcije projektirane po standardu, varne pred porušitvijo, čeprav pojma varnosti ne opredeli. V članku predlagamo nov postopek za določitev projektnega pospeška tal, ki se ga izračuna iz ciljne verjetnosti porušitve ob upoštevanju predpostavljene vrednosti redukcijskega faktorja, razpršenosti mejnih pospeškov in parametra, s katerim upoštevamo kontinuum potresne nevarnosti. Sledi primer določitve projektnega pospeška tal za osemetažno stavbo, nato pa še kontrola projektiranja na osnovi poenostavljene nelinearne analize, kjer pokažemo, da je zadoščeno predpostavljeni vrednosti redukcijskega faktorja. Ocenjujemo, da je predlagani postopek za izračun projektnega pospeška tal bolj splošen od postopka, ki je predpisan s standardom Evrokod 8. Zato ga lahko uporabimo tudi pri projektiranju pomembnejših objektov, kjer je bistveno bolj utemeljeno izhajati iz tolerirane verjetnosti porušitve objekta in ne iz povratne dobe potresa, kot to določa standard.
COBISS.SI-ID: 7074913