Izpeljana in analizirana je bila enačba v zaključeni obliki za oceno potresnega tveganja z upoštevanjem mej potresne intenzitete. V primerjavi z dobro znano enačbo potresnega tveganja, izpeljano v devetdesetih, vsebuje nova enačba korekcijski faktor z vrednostjo manjšo od ena, v kolikor je vpliv mej potresne intenzitete nezanemarljiv. Spodnja meja potresne intenzitete predstavlja najmanjšo potresno intenziteto, ki še povzroči izbrano mejno stanje, medtem ko je zgornja meja potresne intenzitete povezana s fizikalnimi značilnostmi potresov, tektonskim režimom in geologijo tal na območju med epicentrom in lokacijo objekta. V članku so obravnavane značilne vrednosti najmanjše intenzitete, ki povzroči porušitev stavbe in parametri krivulje ranljivosti armiranobetonskih okvirjev projektiranih v skladu z veljavnimi standardi. Predlagana je tudi metoda za približno določitev zgornje meje potresne intenzitete na osnovi modelov pojemanja potresa. V drugem delu prispevka je postopek za oceno potresnega tveganja prikazan na primeru 4-etažne in 15-etažne stavbe. Pokazano je, da lahko spodnja meja potresne intenzitete močno vpliva na tveganje za porušitev stavbe ocenjeno na osnovi največjega pospeška tal, medtem ko je vpliv zgornje meje potresne intenzitete bolj izrazit, v kolikor je tveganje za porušitev stavbe ocenjeno na osnovi spektralnega pospeška pri prvem nihajnem času stavbe.
COBISS.SI-ID: 6723937
Simulacija nelinearnega odziva konstrukcij na potresno obtežbo je negotova zaradi pomanjkljivih podatkov o potresni obtežbi in nepopolnosti nelinearnih modelov konstrukcij. Eden izmed negotovih parametrov modelov je tudi efektivna širina pasnice grede. V prvem delu predstavljamo različne izraze za določanje efektivne širine pasnice grede, ki jih kasneje analiziramo na primerih gred štirietažnega objekta. Sledi simulacija potresnega odziva obravnavanega objekta za štiri izbrane modele z različnimi širinami pasnic in primerjava z rezultati psevdodinamičnega eksperimenta. Izkaže se, da ima modeliranje efektivne širine pasnice grede lahko precejšen vpliv na nosilnost in duktilnost konstrukcije. Iz primerjav z eksperimentalnimi rezultati, ki smo jih pridobili iz laboratorija ELSA, zato sklepamo, da je modeliranje grede s pravokotnim prerezom neprimerno za nelinearno analizo potresne odpornosti konstrukcij.
COBISS.SI-ID: 6507617
Pripravili smo poglavje za Enciklopedijo o potresnem inženirstvu. Poglavje je razdeljeno v tri podpoglavja. Najprej so predstavljena teoretična izhodišča za napovedovanje parametrov SDOF modelov. Ta del je razdeljen na dva podpoglavja. V prvem delu je opisana prevedba sistema z več prostostnimi stopnjami na SDOF sistem, medtem ko je v drugem delu opisan postopek za določitev parametrov sistema SDOF na osnovi rezultatov, ki izhajajo iz potisne analize. Podana so precej natančna navodila za določitev SDOF sistema, ki se lahko uporabi za nelinearno dinamično analizo. V drugem delu prispevka so opisane različne vrste potisne analize in postopki za določitev mejnih stanj. V zadnjem delu je predstavljena analiza ranljivosti na osnovi potisne analize in nelinearne dinamične analize, ki se izvede na poenostavljenemu modelu. Metodologija omogoča tudi vrednotenje vpliva modelnih negotovosti. Po korakih je prikazan tudi primer uporabe, kjer je po metodologija uporabljena na primeru štiri etažne armiranobetonske stavbe.
COBISS.SI-ID: 6970977