Potresnoodporno projektiranje konstrukcij po Evrokod standardih ne temelji na konceptu sprejemljive verjetnosti prekoračitve mejnega stanja, temveč na konceptu dokaza, da je kapaciteta konstrukcijskih elementov večja od potresnih zahtev, ki ustreza potresu s povratno dobo 475 let. Trenutno uveljavljen način projektiranja ne dopušča možnosti izbire cilje zanesljivosti proti porušitvi objekta. Prav tako ni jasno, kakšna je pravzaprav zanesljivost objektov, ki so projektirani po standardu Evrokod. Zato smo v okviru študije razčlenili varnost pri projektiranju izbranih armiranobetonskih okvirnih konstrukcij. Varnost pri n ačrtovanju stavbe je bila ocenjena z razliko med izračunanim in predpostavljenim faktorjem obnašanja, z razmerjem med projektnim pospeškom in pospeškom, ki povzroči mejno stanje blizu porušitve in s stopnjevanjem varnosti proti porušitvi, če smo postopoma upoštevali varnostne faktorje pri projektiranju objekta. Na osnovi študije lahko zaključimo, da ima projektna potresna obtežba največji vpliv na nosilnost konstrukcije in na mejni pospešek, ki povzroči stanje blizu porušitve objekta. Po drugi strani pa se izkaže, da delni materialni varnostni faktorji prispevajo več kot 50% k verjetnosti prekoračitve mejnega stanja blizu porušitve, medtem ko postopek kontroliranega n ačrtovanja nosilnosti, ki zahteve precej dela projektanta, ne prispeva veliko k zmanjšanju verjetnosti prekoračitve mejnega stanja blizu porušitve. Iz teh zaključkov sledi, da bi bilo potrebno postopke projektiranja posodobiti, saj je smiselno, da se trud projektanta usmeri v delo, s katerim bo eksplicitno ocenil kakšna je varnost konstrukcije proti porušitvi zaradi potresov.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 6303073V članku so prikazane eksperimentalne preiskave potresne odpornosti armiranobetonskih stebrov, ki so bile opravljene na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) z namenom, da se določi vpliv negotovosti oz. razpršenosti materialnih karakteristik in izvedbe na potresni odziv stebrov. Da bi zajeli kar se da veliko virov negotovosti, smo naročili izdelavo 12 stebrov, ki so jih izdelala tri različna podjetja na podlagi istega načrta in nominalno enakih materialov. Poleg materialnih karakteristik smo analizirali vpliv preklopa vzdolžne armature na potresni odziv stebrov. Stebre smo preizkusili s ciklično horizontalno obtežbo, ki smo jo povečevali do porušitve. Raziskave so pokazale, da so med proizvajalci v resnici velike razlike, ki pa so opazne predvsem pri odzivu stebrov po doseženi največji nosilnosti. Največji vpliv na duktilnost ima izvedba armaturnega detajla stremen. Z raziskavo smo potrdili tudi nekatere že znane odvisnosti in opazili, da bi lahko bil pomemben parameter potresne odpornosti tudi lokacija prvega stremena nad temeljem.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 7886177Na povabilo Tiziane Rossetto, profesorice potresnega inženirstva iz University College London, ki je uspela pridobiti ERC projekt na temo potresnega inženirstva, smo podali predavanja na temo konvencionalnega projektiranja in na temo projektiranja po novih metodah, ki smo jih razvili v okviru projekta ARRS. Dogovorili smo se, da bomo v prihodnosti poskusili skupaj nastopiti pri predlogih evropskih projektov in dodatno vzpostavili sodelovanje preko izmenjave mladih raziskovalec.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 7096417Karakteristični akcelerogrami (CGMs) predstavljajo majhno število akcelerogramov, ki se lahko uporabijo za oceno obnašanja novih stavb ali obstoječih stavb pri čemer odločitev temelji na ciljni verjetnosti za prekoračitev mejnega stanja (npr. stanja porušitve objekta). Izbor karakterističnih akcelerogramov je sorazmerno zapleten. Zato smo razvili spletno aplikacijo, s katero smo avtomatizirali dolgotrajen postopek izbora karakterističnih akcelerogramov. Spletna applikacija CGMapp vsebuje bazo približno 19000 akcelerogramov, ki so vključeni v bazo PEER in RESOURCE. Izbor akcelerogramov temelji na pogojnem spektru pospeškov, drugem koraku izbora akcelerogramov, ki temelji na približni oceni mejnega pospeška za stanje porušitve za vse akcelerograme, pa se izbere manjša podskupina akcelerogramov, ki jo poimenujemo karakteristični akcelerogrami. Uporabimo jih lahko pri nelinearni dinamični analizi in sicer za odločitve v zvezi s sprejemljivostjo potresnega tveganja za preučevan objekt.
F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 7333985Podjetje JUBHome d.o.o. je razvilo energijsko varčen sistem konstrukcijskih sten JUBHome WALL. Sestava stenskega sklopa obsega stenske module, ki so sestavljeni iz dveh slojev toplotne izolacije EPS (ekspandirani polistiren), ki sta med seboj povezana s plastičnimi vezicami, v prostor med obema slojema toplotne izolacije pa je potrebno namestiti horizontalno in vertikalno armaturo ter vgraditi beton. Ker način gradnje takšnih sten ni predviden v predpisih za potresnoodporno gradnjo, je bilo potrebno razviti navodila za projektiranje. Razvoj navodil je obsegal eksperimentalne kot tudi numerične raziskave z namenom, da bi s postopki projektiranja takšnih objektov zadostili osnovnim zahtevam po omejitvi poškodb in po neporušitvi objekta. Osnovo za numerične simulacije so predstavljale eksperimentalne raziskave, ki smo jih izvedli za posamezne elemente novega konstrukcijskega sistema JUBHome. Na podlagi eksperimentalnih rezultatov smo vrednotili natančnost modelov za določitev nosilnosti in deformacijske kapacitete konstrukcijskih elementov z upoštevanjem vpliva negotovosti pri gradnji objekta. Določili smo tudi faktor dodatne nosilnosti, s katerim je potrebno množiti projektno nosilnost, da se oceni dejanska nosilnost elementov. Z numeričnimi simulacijami smo preverili obnašanje večjega števila konstrukcij, grajenih po tem sistemu, ki so bile konstruirane skladno z minimalnimi zahtevami standarda. Izvedli smo parametrično študijo na naboru konstrukcij, ocenili njihov odziv pri različnih intenzitetah potresne obtežbe ter določili njihovo potresno tveganje. Na podlagi tega smo določili minimalno površino sten v konstrukciji in razvili navodila za projektiranje, ki zagotavljajo ustrezno obnašanje in zanesljivost takšnih objektov.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 7996769